Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Imunski sistem je človekova osnovna zaščita pred vdorom patogenih organizmov, telesu nevarnih snovi, pa tudi pred lastnimi bolnimi ali spremenjenimi celicami. Tako ne preseneča, da samo poimenovanje zanj izhaja iz latinskega izraza ‘immunis’, kar pomeni ‘svoboden’ oziroma ‘nedotaknjen’. Gre za enega najkompleksnejših človekovih sistemov, ki v primeru oslabljenosti glasno opozori na težavo z različnimi zgovornimi težavami. S kakšnimi? Preberite v nadaljevanju.

Avtor: K. G.

Imunski sistem

Človeški imunski sistem je mehanizem celic, tkiv in organov, ki deluje kot človekov ščit pred zunanjimi vdiralci, kot so bakterije, virusi, zajedavci, glive, toksini in podobno, celo telesu tuje snovi ali pa celice tkiv drugega človeka (tu leži tudi razlaga, zakaj včasih telo zavrne denimo presajene organe). Takoj ko imunski sistem nevarnost opazi, se aktivira in napadalce odstrani – nevtralizira in odstrani patogene organizme iz telesa, prav tako kot tudi nevarne snovi ter človekove lastne poškodovane celice. Sam sistem je tako zapleten, da ga prekaša le živčni sistem, brez njega pa človekovo preživetje ne bi bilo mogoče.

Človek se z imunskim sistemom že rodi, ga z vsakim patogenim organizmom, s katerim pride v stik, skozi otroštvo in mladost utrjuje ter tako razvija imunost. V grobem poznamo prirojeno in pridobljeno imunost. Človek se z določeno stopnjo imunosti že rodi, saj že sama koža pomeni prvo obrambno linijo pred patogeni, kakor tudi sluznice grla in črevesa. Pridobljena imunost pa se gradi skozi življenje skozi stik z različnimi patogeni, pa tudi s cepivi, skozi katere pridobimo široko paleto protiteles za različne patogene organizme.

Kako deluje

Ključno vlogo igrajo bele krvničke (bele krvne celice oz. levkociti, ki nastajajo v kostnem mozgu), odgovorne za to, da ves čas prežijo na morebitne vsiljivce in ko jih odkrijejo, se začnejo množiti, hkrati pa drugim celicam pošljejo opozorilne signale, naj storijo enako. Levkocite sicer delimo še na fagocite, ki patogene v telesu obkrožijo, absorbirajo in uničijo, ter limfocite, ki delujejo kot telesni spomin in patogene ob ponovnem vdoru v naše telo pomagajo prepoznati. Kopija protitelesa ostane v telesu, kar pomeni, da nanje razvijemo imunost.

Ključnega pomena je, da zna naš imunski sistem ločiti med sebi lastnimi in tujimi snovmi. Ker pa vsiljivci niso vedno le zunanji, temveč lahko prihajajo tudi od znotraj (že prej omenjene poškodovane ali mrtve celice), je izjemno pomembno, da zna naš imunski sistem ne le prepoznati svoje od tujega, temveč tudi dobro od slabega, ter se enako ustrezno odzvati na sebi lastne poškodovane celice.

Motnje imunskega sistema

V grobem lahko motnje imunskega sistema razdelimo na tri kategorije, in sicer na avtoimunske bolezni, na imunske pomanjkljivosti in na preobčutljivost.

Pa začnimo kar s prvo kategorijo – avtoimunskimi boleznimi. V takšnih primerih telo napada sebi lastne zdrave celice, torej ne zna razlikovati med lastnim in tujim, pa tudi zdravim in bolnim; med avtoimunske bolezni tako prištevamo denimo celiakijo, diabetes tipa 1, revmatoidni artritis itd.

Pri drugi kategoriji imunskih pomanjkljivostih gre za pojav težav, ko en del imunskega sistema ne deluje pravilno oziroma imunski sistem ne dela dovolj.

Imunske pomanjkljivosti lahko povzroči široka paleta vzrokov, od čezmerne telesne teže, alkoholizma, neustrezne prehrane do raznoraznih drugih vzrokov, med njimi tudi zloglasni virus HIV. Premajhno delovanje imunskega sistema je sicer lahko tudi dedno ali pa se pojavi kot posledica uživanja določenih zdravil. Kar se tiče tretje kategorije, preobčutljivosti, do nje privede pretirana reakcija imunskega sistema, ko telo na snov odreagira tako močno, da lahko ogrozi tudi življenje, saj poškoduje zdravo tkivo. Tako lahko recimo pride do anafilaktičnega šoka ob raznih alergijah na hrano.

Nekateri znaki oslabelega imunskega sistema

Težave z imunskim sistemom še zdaleč niso mačji kašelj in vemo, da lahko prispevajo vsaj k 80 različnim boleznim. Pa si natančneje poglejmo nekaj težav, ki opozarjajo na težave z imunskim sistemom.

Pogosti prehladi in vnetja

Znak za alarm naj se vklopi, če pri sebi pogosto opažate vnetja mehurja, prehlade ali glivične okužbe. Enako velja tudi, če se vam prehladi in gripa vlečejo v nedogled, to je znak, da imunski sistem ne opravlja svojega dela.

Rahlo povišana telesna temperatura

Če pri sebi opažate dlje časa trajajočo rahlo povišano telesno temperaturo, je to lahko znak preobremenjenosti imunskega sistema, ki se nenehno bori z vsiljivci; lahko pa je to znak prihajajoče okužbe ali različnih avtoimunskih boleznih.

Herpes

Okužbo s herpesom sicer povzroča virus herpes simplex 1 (HSV-1), ki se prenaša s slino in s katerim se ljudje najpogosteje okužijo že v otroštvu. Virus v telesu ostane vse življenje, najpogosteje pa nov izbruh sproži oslabljen imunski sistem, do katerega privedejo stres, povišana telesna temperatura, operacija itd.

Nenehna utrujenost

Če ste nenehno utrujeni, pa dovolj spite in za utrujenost ni kriva anemija, gre lahko za težave z imunskim sistemom, ki je utrujen od nenehnega boja z vsiljivci.

Težave s prebavo

V to kategorijo sodijo izguba apetita, driska (sploh, če traja dlje od dveh tednov) ali nasprotno zaprtje, napenjanje, trebušni krči. V črevesu namreč živijo probiotične bakterije, ki ga ščitijo pred okužbami in igrajo pomembno vlogo pri zdravju imunskega sistema, brez njih pa je njegova stabilnost ogrožena.

Suhe oči

Tudi suhe oči so lahko znak avtoimunskih bolezni, pojavljajo se lahko občutki tujka v očeh, solzenje, lahko tudi bolečina, pordelost oči in celo zamegljen vid. Težava je predvsem pogosta pri avtoimunskih boleznih lupus in revmatoidni artritis.

Nezaceljene rane

Naše telo vsako še tako majhno ranico skuša čim hitreje zaceliti z mrtvimi krvnimi celicami v obliki krast, če pa se rane nikakor ne zacelijo, je to jasen znak oslabljenega imunskega sistema.

Bolečine v sklepih

Zaradi vnetja znotraj sklepov (lahko več naenkrat) lahko pride do bolečin v sklepih, tkivo je na dotik mehko, lahko pa tudi otečeno in trdo, težave so bolj opazne zjutraj. Bolečine v sklepih so lahko med drugim značilne za okužbo z virusom HIV.

Mrzle okončine

Kadar se prsti na rokah in nogah, kot tudi nos in ušesa, težje ogrejejo, je to lahko znak vnetnega dogajanja v žilah zaradi slabšega delovanja imunskega sistema.

Izguba las

Oslabljen imunski sistem lahko napade mešičke in posledično privede do izgube las ali dlak po telesu, kar je lahko znak alopecije areata ali avtoimunske bolezni lupus.

Med znake oslabljenega imunskega sistema lahko prištevamo tudi nerazložene spremembe in nihanja telesne teže, težave s požiranjem, preobčutljivost na sonce, razne alergije, nepojasnjene glavobole ipd.

Kaj pripomore k oslabljenemu imunskemu sistemu

O negativnem vplivu stresa čivkajo že vrabci na vejah, in čeprav res ne gre čisto vsega po spisku pripisati stresu, ta dokazano vpliva na poslabšano stanje imunskega sistema, saj višje ravni kortizola prispevajo k pogostejšim prehladom, pa tudi srčnim boleznim, diabetesu itd.

Poleg stresa je morebitni krivec lahko neustrezna in neuravnotežena prehrana, saj imunski sistem potrebuje pravo gorivo, s katerim napaja svoje delovanje; škoduje pa tudi pretirano uživanje alkohola, ki dolgoročno vpliva na delovanje celic imunskega sistema, kar lahko vodi v nastanek nekaterih vrst raka.

Pomanjkanje spanja je naslednji dejavnik, zaradi katerega si imunski sistem ne opomore, povezujejo pa ga tudi z manjšo produkcijo imunskih celic, zadolženih za boj proti boleznim.

Pomembna dejavnika sta še pomanjkanje telesne dejavnosti in debelost, zanimivo pa ima lahko neželeni učinek tudi pretirana telesna dejavnost, saj telo večino energije usmeri v obnavljanje mišic namesto v obrambo pred virusi ipd.

Ne pozabimo, da se odsvetuje prekomerna uporaba protibakterijskih mil, saj se imunski sistem celo življenje sooča z organizmi in tako uči, če pa mu odvzamemo tiste, ki so v okolju običajno prisotni, se lahko, po domače povedano, poleni.

Imunski sistem lahko oslabijo tudi jemanje nekaterih zdravil, dehidracija, kajenje in še bi lahko naštevali. Tako bomo najbolje naredili, če poslušamo svoje telo in se izogibamo že pregovorno slabim navadam.

ABC

A Imunski sistem je človekov ščit tako pred zunanjimi vdiralci kot nekaterimi lastnimi celicami.

B K padcu imunskega sistema pripomorejo številni dejavniki.

C Nekateri od očitnih znakov padca imunskega sistema so pogosti prehladi, prebavne težave, herpes itd.

Ne spreglejte

ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več
Srčno popuščanje je kronična, praviloma napredujoča bolezen srčne mišice. Gre za okvaro mišičnih celic srca, zaradi katere pride do pešanja.
Preberi več
Za normalno, zdravo vaginalno mikrofloro žensk je značilna zapletena ekologija mikroorganizmov, kjer prevladujejo probiotiki, vrste bakterij iz rodu Lactobacillus. V
Preberi več
V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več