S pojmom retinopatija označujemo spremembe, ki nastanejo na ožilju očesne mrežnice. Kadar nastanejo spremembe zaradi sladkorne bolezni, imenujemo to težavo diabetična retinopatija. Če je ne zdravimo, lahko povzroči poslabšanje vida in sčasoma tudi slepoto. Prim. mag. Davorin Sevšek, dr. med., vodja laserskega oddelka Očesne klinike Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da so z uspešno zgodnjo diagnostiko in laserskim zdravljenjem že močno zmanjšali število slepih, ki bi to postali zaradi diabetične retinopatije. »K temu je nedvomno prispevala tudi večja razgledanost bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so se začeli zavedati nevarnosti, ki jih povzroča ta bolezen na očeh,« še dodaja. Na seminarju, ki so ga oftalmologi organizirali skupaj z diabetologi 28. marca letos v Ljubljani, so se dogovorili, da bi bilo potrebno organizirati zgodnjo dvostopenjsko diagnostiko diabetične retinopatije tudi drugje po Sloveniji.
Avtor: Katja Mohorič
»Sladkornega bolnika naj bi vsaj enkrat na leto pregledal oftalmolog.«
»Sladkorni bolnik naj opusti kajenje.«
»Pri diabetiku so potrebne redne kontrole in zdravljenje krvnega tlaka ter tudi redne kontrole maščob v krvi, ki dodatno poškodujejo žile.«
Diabetična retinopatija se pojavi po določenem času. Glede na to, da poznamo dva tipa sladkorne bolezni, se pri vsakem tipu pojavi drugače, zato je tudi odkrivanje drugačno.
»Pri bolnikih, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1, jo lahko odkrijemo po štirih ali petih letih po začetku zdravljenja sladkorne bolezni. Po 5–10 letih zdravljenja jo ima 25–50 % bolnikov. Pri bolnikih, ki imajo sladkorno bolezen deset do petnajst let, se pojavi v 75–95 %. Pri mladostnikih jo redko odkrijejo pred 15. letom starosti,« pojasnjuje dr. Davorin Sevšek. Najtežja oblika diabetične retinopatije – proliferativna diabetična retinopatija –, ki nezdravljena vodi do slepote, se zelo redko pojavi pred desetim letom trajanja sladkorne bolezni.
Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 imajo pogosto izraženo diabetično retinopatijo že ob odkritju bolezni. Včasih celo oftalmolog pri pregledu očesnega ozadja posumi, da ima bolnik sladkorno bolezen.«
Zakaj nastane diabetična retinopatija?
Vzrok za nastanek diabetične retinopatije še ni popolnoma razjasnjen. Na njen razvoj vsekakor vplivajo dejavniki, ki imajo škodljiv vpliv na žile v očesni mrežnici. Najbolj znani dejavniki so povišan krvni sladkor, holesterol, zvišan krvni tlak in kajenje. Posebno pri bolnikih, ki se zdravijo z inzulinom, je ugotovljeno, da je pri dobro vodeni sladkorni bolezni malo sprememb na očesnem ozadju.
Oblike diabetične retinopatije
Glede na izraščanje (proliferacijo) novih žilic na očesnem ozadju jo delimo na neproliferativno in proliferativno obliko.
Pri začetni obliki diabetične retinopatije se na mrežnici odkrijejo drobne rdeče pike, ki so pikčaste krvavitve in izbočene kapilare (mikroanevrizme). Ko težava napreduje, je okvarjenih krvnih žilic v očesni mrežnici vedno več. Na očesnem ozadju se pojavijo številne lisaste krvavitve in otekline z bolj ali manj izraženimi depoziti maščob.
Pri zelo napredovali obliki je skoraj vsa mrežnica slabo prekrvavljena. Iz okvarjene mrežnice se sproščajo dejavniki, ki pospešujejo rast novih žilic, ki pa so zelo krhke in rade krvavijo. Zato pride tu do obsežnih krvavitev pred mrežnico in v steklovino, pri čemer se vid zelo poslabša ali pa pride celo do slepote.
Pri obeh oblikah je mrežnica lahko prizadeta tudi v predelu rumene pege (diabetična makulopatija). Ta centralni del mrežnice je odgovoren za dober vid in prepoznavanje barv. Nezdravljena diabetična retinopatija hitro vodi do poslabšanja vida ali celo do slepote.
Pomembno je pravočasno odkritje
Da očesu lahko sploh pomagamo, je potrebno težavo odkriti pravočasno. »Skupaj z diabetologi se zato trudimo, da odkrijmo pri diabetiku spremembe na očesnem ozadju pravočasno, ko je še možno preprečiti propadanje vida z laserskim zdravljenjem,« pravi dr. Sevšek. Zato so pri bolnikih sladkorno boleznijo tipa 1 uvedli dvostopenjsko diagnostiko. Vsakemu na novo odkritemu sladkornemu bolniku že v diabetološkem dispanzerju v Ljubljani slikajo očesno ozadje pri široki zenici. Slike nato pregleda oftalmolog in če je potrebno, ga napoti na pregled v očesno diabetološko ambulanto, ki je na Očesni kliniki v Ljubljani. Tam mu oftalmolog pregleda očesno ozadje in ga, če je potrebno, napoti na zdravljenje na laserski oddelek. Včasih je potrebno pred laserskim posegom opraviti tudi slikanje očesnega ozadja s kontrastom (fluoresceinska angiografija). Na ta način lahko vidijo, kje vse je žilna stena prizadeta in kje vse je potrebno opraviti lasersko zdravljenje. Ker le z njim lahko ohranijo vid, je pomembno, da se začne z zdravljenjem pravočasno, ko sta mrežnica in vid še ohranjena. V nasprotnem primeru okvarjene mrežnice ni možno več pozdraviti. Dr. Sevšek zato ponovno poudarja: »Sladkornega bolnika naj bi vsaj enkrat na leto pregledal oftalmolog.«
Kdaj je potreben pregled oči?
Sladkorni bolnik ima lahko kljub dobremu vidu, če nima sprememb v rumeni pegi, diabetično retinopatijo že na samem začetku sladkorne bolezni in se zato sam redko odpravi na pregled k očesnemu zdravniku – oftalmologu. Zato ga je na pregled očesnega ozadja potrebno napotiti. S pomočjo posebnega instrumenta (oftalmoskopa) ali z lečo preko biomikroskopa mu zdravnik pregleda očesno ozadje pri razširjeni zenici. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, ki so odvisni od inzulina, je potreben prvi pregled očesnega ozadja po 3–5 letih po odkritju sladkorne bolezni. Tovrstni pregled zato ni potreben pred desetim letom starosti, smiseln pa je, ko se začne puberteta. Po puberteti naj bi oftalmolog pregledal očesno ozadje vsaj enkrat letno. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 je potrebno pregledati očesno ozadje takoj po odkritju bolezni. Nadaljnje kontrole so potrebne vsaj enkrat letno pri očesnem zdravniku.
Način zdravljenja
Najbolj uspešno je pravočasno zdravljenje z očesnim laserjem. »Pri začetni obliki diabetične retinopatije uničimo z lasersko fotokoagulacijo posamezne okvarjene žilice v mrežnici in tako preprečimo krvavitve in zatekanje v mrežnico. Pri proliferativni diabetični retinopatiji popečatimo v celoti prizadeto mrežnico, razen osrednjega dela. Na ta način preprečimo nastajanje novih, krhkih in hitro krvavečih žilic. Pri obsežni oteklini rumene pege popečatimo ta predel, razen centralnega, v obliki mreže,« pojasnjuje dr. Sevšek. Pri zdravljenju proliferativne oblike uporabljajo v zadnjem letu tudi t.i. biološka zdravila, ki zavirajo rast novih žilic na mrežnici. Ta zdravila se v oko injicirajo.
Potek zdravljenja
Ko pride bolnik na laserski oddelek, mu najprej kontrolirajo vid. Poseg z laserjem se opravi v ambulanti. »Bolnik se usede nasproti zdravnika za biomikroskop (špranjsko svetilko). Najprej mu s pomočjo posebne leče pregledamo očesno ozadje, nato se odločimo ali je zdravljenje z laserjem potrebno in katero oko bomo zdravili. V izbrano oko damo nekaj kapljic anestetika, ki roženico začasno omrtvi. Laserski žarek usmerimo v oko s pomočjo posebne kontaktne leče, ki jo prislonimo na roženico, in začnemo z zdravljenjem,« pojasnjuje dr. Sevšek. Poseg z laserjem neboleč, bolnik pri tem zazna le bliskanje pred očesom.
Po posegu
Približno 15 minut po posegu je bolnik prehodno zaslepljen zaradi močne laserske svetlobe. V tem času si ne sme mencati oči, saj lahko že majhna ranica povzroči hudo bolečino in draženje očesa. Če se to zgodi, mora iti bolnik do svojega očesnega zdravnika, da mu predpiše ustrezno mazilo. Kadar zdravijo mrežnico v bližini centra rumene pege, je lahko vid včasih meglen tudi nekaj tednov. Običajno pa se laserski pečati, ki so zelo drobne opekline na mrežnici, v enem tednu zabrazgotinijo brez vpliva na vid. Bolniku svetujejo, da en teden po posegu ne opravlja težkega fizičnega dela in da se ne sklanja. Po posegu tudi ne sme voziti motornega vozila. Včasih kdo naleti na nerazumevanje okolice, ker njegov videz ne kaže znakov bolezni, potrebuje pa počitek.
Zdravljenje močno napredovale oblike
Če proliferativne diabetične retinopatije ne zdravimo, se že pri malo večjem naporu pojavijo krvavitve iz novonastalih kapilar. Kri steče pred mrežnico in v steklovino in močno prizadene vid. Takih primerov ni več možno zdraviti z lasersko fotokoagulacijo, ampak s kirurško odstranitvijo novonastalih žilic in krvavitve iz očesa. Poseg, ki se imenuje vitrektomija, opravi oftamolog.
Kaj lahko naredimo sami?
Dr. Sevšek poudarja, da je za ohranitev vida najbolj pomembno, da ima človek dobro urejeno sladkorno bolezen. »Pri bolnikih, ki se zdravijo z inzulinom, smo ugotovili, da se jim je pri dobro vodeni sladkorni bolezni pojavilo le malo sprememb na očesnem ozadju. Pomembno je, da sladkorni bolnik vsaj enkrat letno obišče očesnega zdravnika, da mu preveri vid in pregleda očesno ozadje. Tako lahko pravočasno odkrijemo spremembe, kjer je potrebno zdravljenje. Pri diabetiku so potrebne redne kontrole in zdravljenje krvnega tlaka ter tudi redne kontrole maščob v krvi, ki dodatno poškodujejo žile. Sladkorni bolnik naj tudi opusti kajenje.«
Junij, 2008
