Kontaktne leče so dandanes precej razširjen pripomoček za vid, še posebej med mlado populacijo. Pri njihovi uporabi pa ne smemo pozabiti na nekaj pomembnih stvari, ki nam zagotavljajo udobno in varno nošenje.
Jaka Kukovič in Matjaž Mihelčič
Pregled za kontaktne leče traja nekoliko dlje kot pregled za očala.
Poleg meritve dioptrije specialist za kontaktne leče* določi še krivino roženice ter preveri stanje prednjega očesnega segmenta z biomikroskopom. Poleg tega nas temeljito izpraša o željah in potrebah glede nošenja leč ter tudi o težavah z očmi v preteklosti, ki bi lahko imele vpliv na nošenje leč ali ga celo onemogočale. Če ne ugotovi nobenih posebnosti, v oko vstavi testne leče. Te se med seboj ne razlikujejo le po dioptriji in materialu, temveč tudi po ukrivljenosti (t. i. bazni krivini), po premeru, po obliki robu, premeru optičnega dela leče in še nekaterih lastnostih.
Po nekajminutnem privajanju specialist z biomikroskopom preveri, če leča ustrezno leži na očesu. Ravno ta korak je najpomembnejši, saj je krivina roženice običajno merjena zgolj v nekaj točkah, kar pomeni, da ne dobimo popolne slike o njeni obliki. Leča mora biti primerno gibljiva in mora dobro centrirati, sicer lahko na daljši rok nastopijo težave. Zmotno je mišljenje, da bomo neustreznost leč zaznali sami; še posebej manj občutljivi ljudje lahko težave zaznajo šele takrat, ko je nekaj hudo narobe.
Zato je zelo pomembno, da pregled za leče opravimo vsaj enkrat letno, kjer očesni strokovnjak ne preveri samo spremembe dioptrije, ampak tudi druge spremembe očesnih struktur. Če se to zgodi, predlaga drugačen režim nošenja, drug tip leče, menjavo tekočine za nego leč, včasih tudi napotitev na zdravljenje. V primeru rednih kontrol je možnost nepopravljivih posledic bistveno manjša, kot če se na pregled oglasimo vsakih nekaj let oziroma šele takrat, ko opazimo poslabšanje vida.
Tudi pri želji po menjavi tipa leče ali režima nošenja se moramo posvetovati s strokovnjakom.
Četudi bazna krivina ter premer leče ostaneta nespremenjena, še ne pomeni, da je nova leča enako ustrezna kot stara. Ne samo da se dizajn ter material leče med proizvajalci razlikujejo, tudi pri istem proizvajalcu so razlike med posameznimi modeli. Zelo pomembno je, da upoštevamo rok uporabe, ki ga priporoča proizvajalec (če specialist ne svetuje drugače). V primeru mesečne leče to ne pomeni, da jo lahko nosimo tridesetkrat, temveč to, da je leča od odprtja in prvega stika z očesom uporabna trideset dni. Takoj ko pride leča prvič v stik z očesom, se na njej začnejo nabirati depoziti s solznega filma. Ne glede na učinkovitost tekočine in mehansko čiščenje leče, oblog ne moremo povsem odstraniti s površine.
Če je teh več, lahko poslabšajo udobje nošenja ter privlačijo bakterije, ki povzročijo vnetja, v nekaterih primerih tudi s trajnimi posledicami. Poleg priporočenega roka uporabe je zelo pomembno upoštevati navodila za rokovanje z lečami. Pri tem je ključnega pomena, da roke pred uporabo temeljito umijemo ter osušimo. Tekočino za čiščenje in shranjevanje moramo menjavati redno, leče pa pred shranjevanjem tudi dobro mehansko očistiti. Uporabljamo samo predpisano tekočino, mehkih leč ne poskušamo čistiti s tekočo vodo, slino itd. S tekočino za leče očistimo tudi posodico za shranjevanje leč. Le-to menjamo pri vsakem nakupu nove tekočine, saj je ravno posodica lahko leglo bakterij. Če leč kakšen dan ne nosimo, lahko ostanejo v isti tekočini, po enem tednu neuporabe pa je tekočino obvezno treba zamenjati.
Pred uporabo leč v izjemnih razmerah se posvetujemo s strokovnjakom, ki oceni, ali uporaba leč predstavlja tveganje.
Na splošno velja, da se moramo izogibati visokim temperaturam, nečisti vodi ter prašnim prostorom. Še posebej tvegana je uporaba v stoječi sladki vodi, ki je nemalokrat leglo bakterije akantamebe, zaradi katere lahko tudi oslepimo, zato moramo pri plavanju obvezno uporabljati plavalna očala. Tudi če želimo leče nositi v »podaljšanem režimu« oziroma z njimi spati, se posvetujemo s strokovnjakom. Novejši materiali kontaktnih leč imajo sicer zadostno prepustnost kisika, da to uradno omogočajo, vendar je tudi pri takšnih lečah tveganje za infekcijo roženice nekajkrat večje, kot če z lečami ne spimo, saj med spanjem pod lečo stoji solzni film, v katerem se lahko nahajajo mikrobi, ki uspejo ponoči napasti naš organ za vid. Večina strokovnjakov zato odsvetuje spanje z lečami, tudi občasno.
Proizvajalci danes izdelujejo kontaktne leče ne samo v višjih dioptrijah, ampak je možna tudi korekcija višjega astigmatizma.
Novejši sistemi stabilizacije leč preprečujejo rotiranje leče, kar pomeni, da je tudi sama ostrina vida bolj konstantna. Poleg dnevnih, štirinajstdnevnih ter mesečnih kontaktnih leč za korekcijo na daleč so na voljo tudi progresivne kontaktne leče, s katerimi lahko vidimo ostro na daljavo in bližino tudi po štiridesetem letu. Če leče z vašimi parametri niso dosegljive med standardnimi, pa je mogoče naročiti tudi mehke individualne leče, narejene posebej za vas. Te pridejo prav ne samo pri visokih dioptrijah, temveč tudi pri nestandardni obliki roženice. Za posebno visoke dioptrije in roženice nepravilnih oblik so primernejše in varnejše t. i. trde plinopropustne leče (RGP), v naših krajih imenovane tudi »poltrde leče«. Pri teh lečah praktično ni omejitev glede parametrov; z njimi dosežemo tudi še nekoliko boljši vid kot z mehkimi lečami, a je obdobje privajanja precej daljše.
Po opravljenem pregledu ter preizkusnem obdobju s kontaktnimi lečami si lahko priskrbimo zalogo za nekaj časa. Če kupujemo leče preko spleta, moramo vedeti, da posamezni tipi leč med seboj niso zamenljivi, ter da moramo, v primeru, da želimo drugačne leče, nazaj na pregled k specialistu. V nekaterih državah je mogoč nakup (v optiki ali na spletu) le v primeru, da od zadnjega pregleda pri specialistu še ni minilo eno leto. S tem želijo regulatorji obvarovati uporabnike pred zapleti, ki nastanejo zaradi malomarnega odnosa do kontaktnih leč. Uradni dobavitelji opozarjajo tudi na to, da leče in tekočine za vzdrževanje, ki jih naročimo v državah zunaj EU, niso vedno primerno skladiščene; zaradi nihanja temperatur pri transportu so lahko oporečne že pred odprtjem.
*optometrist ali oftalmolog, glede na ureditev v posamezni državi.
Marec 2016
