Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

»Za ali proti otroku dela čas,« uvodoma pove asist. prim. mag. Dragica Kosec, dr. med, vodja Oddelka za ortooptiko in strabologijo na Očesni kliniki v Ljubljani, in poudari, kako pomembna je zgodnja obravnava, saj se vid najbolj intenzivno razvija ravno do 2. leta otrokove starosti.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

 

Razvoj vida se začne takoj po rojstvu, ko svetloba doseže čutni del očesa – mrežnico. Od tu naprej svetloba potuje po vidni poti v možgane in njegove glavne centre. »Vsi ti centri od očesa do možganov pa še niso popolnoma razviti, število celic in dozorevanje le-teh se še razvija. Zato lahko rečemo, da je obdobje do otrokovega tretjega meseca starosti najbolj občutljivo, kar je bilo ugotovljeno tudi s poskusi na opicah. Če v tem času ni vidnega dražljaja, se lahko zgodi, da otrok nikoli ne bo izboljšal vidne funkcije. Če vidnega dražljaja ni na obeh očesih, je lahko razvoj vida nekoliko odložen, še večji problem je, če ni vidnega dražljaja zgolj na enem očesu,« pojasni mag. Kosec. Ravno zato je tako pomemben natančen pregled otroka že v porodnišnici in pri prvem sistematskem pregledu, ki ga opravijo v 6. tednu. »Takrat imamo namreč še čas, da omogočimo nemoten razvoj vidne funkcije,« nadaljuje mag. Kosec.

 

Do 3. meseca otrokove starosti je tudi gibljivost zrkl še nepopolna, kar je včasih videti tudi kot rahlo škiljenje in če ni večjega odklona, se škiljenje do 6. meseca praviloma popravi, očesi sta paralelni ter sledita svetlobnemu in vidnemu dražljaju. V tem času moramo biti pozorni tudi na zenico, ki mora biti črne barve. Od 3. do 6. meseca se začnejo razvijati osnove binokularnega vida, kar pomeni, da otrok poskuša v možganih zliti sliki obeh očes, prepoznava globino, razdaljo in že prime predmet na mestu ter ga ne išče, kar je povezano tudi z razvojem motorike.

 

»Pri dveh letih se popolnoma razvije čutni del očesa – mrežnica. Takrat lahko rečemo, da je vidna funkcija za otrokov mentalni razvoj popolna. Vendar možgani in centralni živčni sistem v tem času še nista popolnoma razvita. Vidna funkcija se torej izoblikuje v prvih dveh letih otrokovega življenja, nato pa se razvija vse do odrasle dobe, do približno 18. leta. Zrklo najhitreje raste v prvih treh letih po rojstvu. V tem času zraste 3 milimetre, do konca odrasle dobe in v normalnih okoliščinah pa še 1 milimeter,« pove še o razvoju vida mag. Dragica Kosec.

 

Najpogostejše napake oz. bolezni

Pri prirojeni sivi mreni (katarakti), ki lahko nastopi tudi nekaj mesecev po rojstvu, je potrebna odstranitev motne leče. Novorojenčkom in majhnim otrokom dajo nato kontaktno lečo, s čimer mu omogočijo, da se vidna funkcija lahko razvija, prav tako izvajajo različne vidne stimulacije, pokrivanje očesa, vaje za izboljšanje vidne funkcije pa uporabijo takrat, ko je otrok že dovolj kooperativen. Če se siva mrena razvije po 2. letu starosti, motno lečo zamenjajo z umetno intraokularno, saj zrklo v tem času ne raste več tako hitro.

 

Tudi pri zeleni mreni (glavkomu) ali povišanem očesnem tlaku je pomembna zgodnja in hitra obravnava. Prvi pokazatelj te bolezni so velike roženice. »Radi rečemo, da ima otrok lepe, velike oči, vendar so te oči lahko »nevarne« in moramo biti pozorni, da izključimo možnost glavkoma. Zelo zgodaj moramo pričeti z vzpostavljanjem pravilnega ravnovesja očesnega tlaka, da se vidna funkcija lahko razvija, saj lahko visok očesni tlak poškoduje čutni del očesa in s tem onemogoči nadaljnji razvoj vida,« pojasni mag. Kosec.

Tudi prirojena ptoza (povešenost očesne veke) je v nadaljevanju lahko problematična za razvoj vida, ker zakriva zenico in vstop vidnega dražljaja v oko. Če ptoza ne pokriva vsaj polovice zenice, operativnega posega običajno ne opravijo takoj, saj vid ni ogrožen, poseg pri tako majhnem otroku pa ne dosega rezultatov, primerljivih z odraslo dobo, zato ga opravijo pozneje.

 

»Letno zabeležimo tudi nekaj očesnih tumorjev. Še posebej smo pozorni pri otrocih, kjer so se v ožji ali širši družini že srečali s tumorjem, in če je tvorba minimalna, jo lahko elegantno zdravimo, v nasprotnem primeru moramo, žal, če želimo otroku rešiti življenje, odstraniti tudi zrklo,« pove prim. Kosec. Posebno pozornost namenjajo tudi nedonošenčkom, saj zaradi izpostavljenosti višjim koncentracijam kisika v inkubatorju lahko pride do zapletov, na primer sprememb na mrežnici, odstopa mrežnice, krvavitev v oko itd.

 

Slabovidnost in slepota

»O slabovidnosti v prvih nekaj mesecih po rojstvu je težko govoriti. Otrok do 6. meseca starosti vidi zelo megleno, vidna funkcije je še v razvoju. Pomagamo si tako, da v igri izmenjujemo pokrivanje enega in drugega očesa. Če se otrok brani pokriti vedno eno in isto oko, obstaja verjetnost, da na nasprotno oko vidi slabše. Če pa se ne odziva na svetlobni dražljaj, lahko posumimo na slepoto, vendar to ne pomeni, da je ta nujno tudi 100-odstotna,« zaključi prim. mag. Danica Kosec.

 

Citati:

»Zrklo najhitreje raste v prvih treh letih po rojstvu. V tem času namreč zraste 3 milimetre, do konca odrasle dobe in v normalnih okoliščinah pa še 1 milimeter.«

 

 

Januar, 2009

Ne spreglejte

Rak dojke najprej zaseva po limfnih poteh v priležne pazdušne bezgavke. Do tega stadija gre za zgodnjega raka dojk in
Preberi več
Ste že kdaj utrpeli poškodbo kolena, kateri je sledila rehabilitacija? Ste imeli morda občutek, da vam rehabilitacija ni pomagala in
Preberi več
Stenska klimatska naprava MSZ-AY je najnovejši model v seriji stenskih klimatskih naprav MITSUBISHI ELECTRIC. Posebnost tega modela so bela matirana
Preberi več
Sladkorna bolezen lahko povzroča okvaro različnih organov in ena izmed njenih pogostih »žrtev« je tudi oko. Previsoke ravni sladkorja v
Preberi več
Luskavica je imunsko pogojena, kronična, vnetna bolezen. Na koži se kaže z značilnimi vnetimi in luščečimi plaki, gre pa za
Preberi več
FreeStyle LibreLink je zelo uporabna aplikacija, ki sladkornemu bolniku prikazuje čas v ciljnem območju, padce sladkorja in dnevne vzorce. Z
Preberi več
Zlomljeno zapestje - kaj pa zdaj? Morda ste že sami kdaj občutili bolečino po zlomu ali pa ste bili temu
Preberi več
Rak jajčnikov je po pogostosti v Sloveniji sedmi najpogostejši rak med ženskami. Bolezen se v zgodnjem stadiju le redko izrazi
Preberi več