Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
dve vrsti starostne degeneracije makule: suha in vlažna.

Starostna degeneracija makule vodi v poslabšanje vida, če ni zdravljena, tudi v slepoto, in tako močno prizadene tako bolnika kot njegove svojce. Bolniki naenkrat postanejo odvisni od okolice, niso več samostojni, ne morejo več brati, niti voziti avta, po drugi strani pa je to tudi obremenitev svojcev, ki prevzamejo funkcije, ki jih bolnik ne more več opravljati sam. Zaradi staranja prebivalstva pogostost te bolezni tudi narašča.

Avtorica: Maja Korošak

Za kakšno bolezen pravzaprav gre?

Kot pove Darja Dobovšek Divjak, dr. med., specialistka oftalmologinja iz Očesne klinike Ljubljana, gre za degenerativni proces, ki se pogosteje pojavlja pri starejših ljudeh oziroma po 55. letu in prizadene centralni del mrežnice, ki ga imenujemo makula ali rumena pega.

Kaj je to makula?

Darja Dobovšek Divjak, dr. med., specialistka oftalmologije

»Makula ali rumena pega se nahaja na centralnem delu mrežnice, ki je del očesa s fotoreceptorji, ti pa zaznavajo svetlobo. Makula je predel mrežnice, kjer je koncentracija fotoreceptorjev največja. Zato je makula najpomembnejša za oster vid pri človeku. Svetloba, ki vstopa v oko, se poenostavljeno povedano pretvori v električne impulze, ti potujejo v možgane in se spremenijo v sliko, ki jo vidimo,« nadalje razlaga dr. Dobovšek Divjakova.

Dve vrsti degeneracije

Obstajata dve vrsti starostne degeneracije makule: suha in vlažna. Suha ali drugače imenovana atrofična degeneracija je pogostejša in pri tej obliki pride do propadanja fotoreceptorjev oziroma čutnic, ki zaznavajo svetlobo, kar privede do izgube centralnega vida. K sreči se ta vrsta degeneracije razvija zelo počasi, vid se slabša kar nekaj let, po besedah sogovornice pa je žal za zdaj še ne znamo pozdraviti.

Kakšna pa je vlažna oblika? »Vlažna oblika je sicer manj pogosta, a je njen potek neprimerno hitrejši. Pri njej pride do vraščanja novonastalega žilja v makulo. To žilje prepušča tekočino in zato na tem mestu nastane oteklina. Žilice lahko tudi pokajo ali krvavijo. Oteklina in krvavitve prizadenejo fotoreceptorje in jih okvarjajo, zaradi tega pride do okvare centralnega vida. Bolniki z vlažno obliko starostne degeneracije makule lahko popolnoma izgubijo centralni vid že v nekaj tednih oziroma mesecih.«

Vid se slabša

Kakšni so znaki, kako nekdo ve, da ima starostno degeneracijo makule?Dr. Dobovšek Divjak: »Pri vlažni degeneraciji makule se bolniku poslabša vid zelo hitro, v nekaj tednih ali mesecih. Sprva bolnik zazna slabši vid, ne zmore videti podrobnosti, predmeti so zamegljeni, slika je popačena, izkrivljena, vidi temno piko v centralnem delu slike, bolnik pri osnovnih življenjskih opravkih ne vidi več dovolj dobro, težko bere, ne more voziti avtomobila. Bolezen se lahko pojavi v obeh očesih, vendar običajno na vsakem različno napreduje.

Prej kot gre bolnik na pregled k očesnemu zdravniku, bolje je. Očesni zdravnik najprej preveri vidno ostrino, pregleda očesno ozadje, kjer vidi določene spremembe na makuli in tako posumi na to bolezen. Potem pa z neinvazivnimi preiskavami ugotovi, ali gre za aktivne spremembe oziroma za spremembe vlažne starostne degeneracije.«

Dejavniki tveganja

Starost je najpomembnejši dejavnik tveganja, pomembni pa so tudi genetska obremenjenost, povišan holesterol v krvi, visok krvni tlak, vsi ti povečujejo tveganje za nastanek vlažne oblike starostne degeneracije makule.

Nastanek bolezni je povezan tudi z življenjskim slogom: kadilci in ljudje s prekomerno telesno težo imajo večje tveganje. To že nakazuje odgovor na vprašanje, kaj lahko človek sam naredi za to, da prepreči nastanek te bolezni: zdrav način življenja, zdrava prehrana z veliko sveže zelenjave, redna telesna dejavnost, urejen krvni tlak in urejene maščobe v krvi ter seveda opustitev kajenja, če bolnik kadi. Upoštevanje načel zdravega načina življenja pomembno pripomore k preprečevanju nastanka oziroma slabšanja degeneracije makule.

Diagnosticiranje

Kot pove naša sogovornica, dokončno diagnosticiranje poteka pri oftalmologu v bolnišnici, kjer opravijo celoten klinični pregled.

»Pregledamo vidno ostrino, opravimo očesni pregled, naredimo slikanje z OCT-jem (optično koherentno tomografijo), ki spada med neinvazivne preiskave in kjer se slikajo plasti makule in se na podlagi sprememb v plasteh vidi, ali je sum za vlažno obliko starostne degeneracije makule. Če je sum postavljen, potem opravimo še fluoresceinsko angiografijo očesa, ki je invazivna preiskava.

Fluoresceinska angiografija pomeni hitro zaporedno slikanje očesnega ozadja z modro svetlobo, ki traja približno deset minut. Pred slikanjem vbrizgamo v žilo na roki majhno količino posebnega kontrasta, ki se po krvnem obtoku razporedi po celem telesu in tudi v oko, kjer prisotnost kontrasta zasledujemo s slikanjem. Na podlagi vidnih sprememb, ko se kontrast razporedi tudi po patološkem žilju, lahko vidimo, ali je sprememba v makuli vlažna oblika in potrebuje zdravljenje. Zdravnik bolniku, če je kandidat za zdravljenje, pojasni, kako bo terapija potekala in kakšni so možni stranski učinki. Bolnik se z zdravljenjem seveda mora strinjati.«

Zdravljenje

Dr. Dobovšek Divjak glede zdravljenja dodaja, da se pri suhi obliki priporoča uživanje prehranskih dopolnil, bogatih z vitamini in antioksidanti, ki so namenjeni prav za bolnike z boleznijo rumene pege in upočasnjujejo degeneracijo.

»Za zdravljenje vlažne oblike makule pa obstajajo zdravila, tako imenovani zaviralci VEGF ali zaviralci rastnega dejavnika za endotelij žil. Gre za biološko zdravilo, ki ga očesni zdravnik v obliki raztopine injicira v oko. Injicira se v steklovinski prostor in s tem zavre delovanje beljakovine VEGF oz. rastni dejavnik za endotelij žil. S tem se ustavi rast nenormalnega žilja v očesu in se zmanjša prehajanje tekočine iz žilja v rumeno pego,« pojasnjuje dr. Dobovšek Divjakova in poudarja, da je zdravljenje uspešno, če se začne dovolj zgodaj, ko še ni prišlo do nepovratne okvare vida, in če se terapije izvajajo redno.

Kako pa poteka?

»Začetno zdravljenje se najprej izvede v prvih dvanajstih tednih, ko se na vsake štiri tedne da oziroma aplicira injekcijo, skupno torej tri, nato pa se glede na spremembe vida in spremembe v plasteh mrežnice, ki jih ugotavljamo s slikanjem z OCT, individualno nadaljuje zdravljenje. S tem preprečimo nadaljnjo izgubo funkcionalnega vida in posledično slepoto. Pri nekaterih bolnikih se vid lahko izboljša.« Zdravljenje je ambulantno.

Naša sogovornica zagotavlja, da je aplikacija zdravila v oko večinoma neboleča, saj pri tem uporabijo lokalni anestetik v obliki kapljic, in ugotavlja, da pri bolnikih strah pred injekcijo v oko večinoma izzveni že po prvem apliciranju. Poseg je hiter, in če je očesni tlak, ki ga po tem tudi preverjajo, v redu, gre lahko bolnik takoj domov.

Mimogrede, to zdravljenje ni učinkovito le za starostno degeneracijo makule, temveč tudi za otekline makule, ki nastanejo iz drugih vzrokov, na primer sladkorne bolezni ali zapore vene v očesu. Prav tako je učinkovito pri neovaskularni miopni degeneraciji, pri retinopatiji nedonošenčkov, pri neovaskularnem glavkomu – na splošno pri preprečevanju učinka novih nefunkcionalnih žil, ki se razraščajo v očesu. Zdravljenje traja običajno nekaj mesecev, lahko pa tudi več let.

Ljudje, ki imajo suho obliko starostne degeneracije makule, ta se lahko kadar koli spremeni v vlažno obliko, morajo hoditi na redne kontrole k svojemu oftamologu, da se te spremembe oblike lahko čim prej zaznajo in se začnejo ustrezno zdraviti.

Amslerjeva mreža

Tudi sami lahko preverimo, ali se je pri nas pojavila starostna degeneracija makule, in sicer s pomočjo tako imenovane Amslerjeve mreže. To mrežo pri zdravniku dobijo predvsem bolniki, ki imajo diagnosticirano suho obliko starostne degeneracije makule, zato da doma izvajajo samokontrole vida.

Bolnik mora izmenično gledati z enim očesom (drugega pokrije) v črno piko, ki je na sredini mreže. Če opazi kakršno koli spremembo mreže (slabši vid ali ukrivljena mreža), je to znak, da je bolezen napredovala in potrebuje čimprejšnji klinični pregled pri oftamologu. Druga in tretja sličica ponazarjata stopnjevanje okvare.

amslerjev mrežni test

ABC

A Makula je predel mrežnice, kjer je koncentracija fotoreceptorjev največja.

B Bolniki z vlažno obliko starostne degeneracije makule lahko popolnoma izgubijo centralni vid že v nekaj tednih oziroma mesecih.

C Zdravljenje vlažne oblike starostne degeneracije makule običajno traja nekaj mesecev, lahko pa tudi več let.

Ne spreglejte

Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več
Kljub temu, da so stopala ključnega pomena za našo mobilnost, o njih ne razmišljamo prav veliko, dokler nas ne zmoti
Preberi več
Talne obloge iz plute sicer poznamo že desetletja, zdaj pa so s trendom vračanja k naravi in trajnosti postale spet
Preberi več
Ob diagnozi rak dojk se bolnicam sesuje svet. Takrat potrebujejo resno obravnavo in prave informacije ter človeški pristop zdravstvenega osebja,
Preberi več
Delovanje mišic je tesno povezano z živčevjem. Po živcih se prevajajo električni impulzi, ki mišicam signalizirajo krčenje. Iz osrednjega živčevja
Preberi več
Osteoporoza se pojavi brez znakov in opozoril, bolniku pa zelo zmanjša kakovost življenja. Nevarna je predvsem zaradi visokega tveganja za
Preberi več
Avtor: Doc. dr. Mija Blaganje, dr. med. Kaj je zdrs medeničnih organov? Zdrs medeničnih organov, z drugim izrazom prolaps, je
Preberi več