Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V sodelovanju z Leylo Al Mahdawi, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, UKC Maribor


Klimakterij je naraven fiziološki proces, ki se zgodi v zadnjem obdobju ženske srednjih let. Je obdobje med normalnimi menstrualnimi ciklusi in menopavzo ( tj. zadnjo menstruacijo ženske, ki jo določimo za nazaj – vsaj eno leto po zadnji menstruaciji) in lahko traja več let. Spremembe so prisotne sprva s krajšimi in nato z daljšimi menstruacijskimi ciklusi. To je tudi obdobje, kjer se pojavi največ telesnih in duševnih sprememb, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja vsake ženske. Ocenjuje se, da le približno 20 % žensk nima prisotnih klimakteričnih težav.

Avtorica: Petra Bauman

Manj estrogena

Klimakterij nastopi s spremembami, ki so povezane z zmanjšanim delovanjem jajčnikov, ki proizvedejo manj ženskih in moških hormonov, saj je znano, da s starostjo upada število jajčnih foliklov. Spolni hormoni (estrogen, progesteron in testosteron) pri ženski nastajajo v jajčniku, maščevju in nadledvičnici. Klimakterično obdobje, ko jajčniki ustvarjajo vedno manj spolnih hormonov, se imenuje tudi obdobje menopavznega prehoda in lahko traja od nekaj do tudi več kot deset let. V povprečju menopavza nastopi pri Evropejkah v 52. letu, z intervalom od 45. do 55. leta.

Čas menopavze določen že pred rojstvom

V času rojstva oz. že v petem mesecu življenja v maternici ima jajčnik ženske najvišje število tako imenovanih primordialnih foliklov, v katerih so jajčne celice, ki omogočajo rodnost ženske, ko ta vstopi v fazo spolnega dozorevanja. V vsakem menstrualnem ciklusu se rekrutira določeno število foliklov, od katerih dozori eden (ostali propadejo) in ustvari se zrela jajčna celica, ki se nato lahko oplodi s spermijem. Ali drugače – ob rojstvu ima v poprečju ženska okoli 400.000 primordialnih foliklov, ob nastopu menopavze pa pod 1000–1500. Nastop menopavze določa ravno to začetno število primordialnih foliklov in hitrost njihovega propadanja.

Značilne težave v klimakteriju

Težave, ki posledično nastopijo v klimakteriju, so: nevrovegetativni simptomi (vročinski oblivi in nočno potenje), razbijanje srca, nespečnost, duševni simptomi (utrujenost, razdražljivost, anksioznost, motnje spomina in koncentracije, nenadna sprememba razpoloženja …), zmanjšan libido, boleči spolni odnosi, suha nožnica, spremenjen vzorec krvavitve iz nožnice, ponavljajoča se vnetja sečil …

Posameznica najverjetneje najprej opazi spremembo v vzorcu krvavitve – menstruacijski cikli so sprva krajši (namesto 28 trajajo 21–25 dni), nato se podaljšujejo do njihovega prenehanja. Krvavitev je lahko manjša ali obilnejša. Telo se prilagodi na spremenjeno hormonsko ravnotežje v telesu in na pomanjkanje estrogenov, kar se odraža v izgubi mišične mase, izgubi kostne gostote, pojavu ateroskleroze in sušenju sluznice v nožnici.

Slabša vlažnost sluznic in pridružene duševne težave

Padec estrogena povzroči med drugim tudi spremembe v vlažnosti sluznic. Ženska to doživlja kot srbečico, občutek peska v nožnici in bolečino med spolnim odnosom. Zaradi pomanjkanja estrogena v nožnici se spremeni njen pH. Zmanjša se kolonizacija laktobacilov (dobro delujočih bakterij) in poveča se kolonizacija enterobakterij v nožnici, kar lahko vodi še v poslabšano stanje vaginalne sluznice. Posledično se lahko pojavi več nožničnih vnetij in okužba sečil. Lahko pride tudi do oslabelosti tkiv medeničnega dna in s tem povezane težave (uhajanje vode). Znano je, da nastopijo tudi duševne spremembe, ki lahko vodijo tudi do razvoja depresije. Hormon estrogen ohranja vlažnost kože in spodbuja rast las – zato so lasje v nosečnosti tako bujni, saj je raven estrogena zelo visoka. Z manj estrogena in progesterona in z androgeni (moškimi spolnimi hormoni) postane koža suha, izgublja svojo prožnost in gubice so izrazitejše. Lasje rastejo počasneje, izpadajo pa enako hitro in hkrati postajajo tanjši. Poleg kože, ki postane bolj suha, se v menopavzi tvori tudi manj solz, zato veliko žensk opaža stalno suhost in srbečico oči. Bolj suha sluznica v očesu spada med znake poznega klimakterija. Sicer obstajajo številni vzroki za sindrom suhega očesa (od zdravil, kontaktnih leč, nosečnosti, pomanjkanja vitamina A, Sjogrenovega sindroma …).

Vlogo izločanja spolnih hormonov prevzamejo druga tkiva in organi

Po menopavzi, ko so jajčniki izčrpani, prevzemata nalogo proizvodnje spolnih hormonov nadledvičnica in maščobno tkivo. Jajčnik pa tudi ni v popolnem mirovanju, proizvaja manjšo količino moških spolnih hormonov (testosterona), ki se v perifernem tkivu (maščevju) pretvori v estrogen. Koncentracije krožečega estrogena pa so v pomenopavzi dosti manjše kot v plodni dobi ženske.

Zgodnejše menstruacije pri dekletih – zgodnejša menopavza?

V zadnjih sto letih res opažamo nižjo starost ob nastopu prve menstruacije (menarha) v visoko industrializirani družbi. Včasih je bila povprečna starost menarhe 16, 17 let, medtem ko dandanes nastopi menarha v povprečju pri starosti 12 let. Čeprav nekatera dekleta doživijo menarho tudi pred tem letom, je verjetnost, da bi menopavza nastopila prej, majhna. Predvsem na račun kakovosti življenja in prehrane se povišuje; večja je tudi ozaveščenost zdravega načina življenja.

Menopavzo lahko preložimo z bolj zdravim slogom življenja

Ni gotovih dokazov, s katerimi bi lahko trdili, kako lahko preložimo menopavzo na poznejša leta. Različne raziskave so namignile, da bi lahko s prenehanjem kajenja preložili čas zgodnje menopavze. Na čas menopavze naj bi vplivali tudi indeks telesne mase, uživanje alkohola, telesna dejavnost itd. Študija iz leta 2018 je tudi odkrila, da večja količina uživanja ribjega olja, stročnic, vitamina B6 in cinka pomagajo pri poznejšem nastopu menopavze. Enako velja tudi za vitamin D in kalcij.

Klinični pregled

Naloga ginekologa je, da žensko v klimakteričnem obdobju in pomenopavzi usmerjeno vpraša po njenih težavah, značilne za obdobje menopavznega prehoda. Po obsežni anamnezi sledi razširjen ginekološki pregled z odvzemom brisa materničnega vratu, pregledom notranjih rodil in ultrazvočnim pregledom jajčnikov in maternice. Izključijo se ginekološka obolenja, kot so miomi, endometrioza, hiperplazija maternične sluznice, nepojasnjene krvavitve iz maternice ali morebitna nosečnost. Veliko žensk, še vedno zaradi sramu, ne bo sprožilo pogovora o težavah pri spolnem odnosu, ki jih povzroča suha sluznica nožnice. Kreme in vaginalne tablete ali globule imajo omejeno – lokalno mesto delovanja. Nizkodozne estrogenske lokalne preparate lahko uporablja vsaka ženska, tudi tista, ki za sistemsko zdravljenje zaradi svoje osnovne bolezni ni primerna. Vnesemo jih v nožnico. S tem preprečimo občutek pekočega uriniranja, atrofije oziroma suhosti nožnice. Omili tudi težave z zadrževanjem urina – inkontinenco.

V primeru hujših vegetativnih simptomov, tj. hudega potenja, vročinskega oblivanja, itd. bo večina žensk sama poiskala pomoč pri ginekologu. Takrat bo dobila predpisano sistemsko hormonsko nadomestno zdravljenje – tablete, obliže ali pa injekcije s podaljšanim sproščanjem hormona. Ta terapija se je v raziskavah izkazala za uspešno pri izboljšanju kakovosti življenja pri ženski, odpravi vazomotornih simptomov in izboljšanju občutka suhe nožnice. Če ženska hormonskega zdravljenja ne želi, se svetuje uporaba lubrikantov.

Hormonsko nadomestno zdravljenje je tudi uspešno v preventivi zloma vretenc, kolka in drugih zlomov zaradi osteoporoze. Zaščitni učinek ima tudi pri srčno-žilnih obolenjih, izboljšuje kognitivno funkcijo. Stanja, pri katerih se hormonsko zdravljenje ne sme predpisati, so: hormonsko odvisni tumorji, srčno-žilna obolenja, bolezni jeter, trombembolične bolezni, porfirija, nezdravljen visok krvni tlak … Zato je anamneza bolezni bolnice ter njena družinska anamneza izredno pomembna.

Naravna zdravila

Cimicifuga racimosa (grozdnata svetilka) naj bi ublažila predvsem vegetativne simptome (navali vročine, znojenje). Fitoestrogeni so prav tako znani za lajšanje klimakteričnih težav. V tej skupini so najbolj znani izoflavoni iz črne detelje in soje. Opisana so tudi druga zdravila naravnega izvora – ginseng, dong quai … Na zmanjšanje vročinskih valov naj bi pomagalo uživanje maščob omega 3 in vitamina E, k izboljšanju libida pa zdravilna rastlina maca.

Ali je klimakterij lahko nevaren?

Ženske so bolj izpostavljene srčno-žilnim boleznim v pomenopavzi. Večina teh bolezni je posledica ateroskleroze, ki lahko vodi v srčno ali možgansko kap itd. Ocenjujejo, da imajo ženske dva- do šestkrat večje tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj v pomenopavzi v primerjavi z obdobjem v premenopavzi, čemur je pomemben delež vredno pripisati prav pomanjkanju estrogenov. Telo oziroma telesna distribucija maščobe se spremeni. Začneta se višati krvni tlak, holesterol LDL (ali slabi holesterol), medtem ko holesterol HDL (dobri holesterol) začne upadati ali ostaja enak. Povišajo se tudi trigliceridi. Svetuje se zdrav način življenja kot primarni preventivni ukrep; prenehanje kajenja, vzdrževanje normalne telesne teže, redna telesna vadba, zdrava prehrana, nadzor nad lipidnim profilom v krvi, obvladovanje stresa.

Kdaj nujno h ginekologu v času klimakterija

Ob obilnejši krvavitvi iz nožnice, krvavitvi, ki traja dlje časa, spremembah/zatrdlinah na dojkah in resnih klimakteričnih težavah.

Zanositev v klimakteriju

S staranjem usiha delovanje jajčnikov. Zmanjša se število rekrutiranih foliklov in s tem količina estrogena, ki ga proizvedejo ti folikli. Poruši se razmerje med hormoni menstrualnega ciklusa, kar se odraža v zmanjšani plodnosti ženske, vendar se kljub temu, zaradi teoretične možnosti zanositve ženske, svetuje kontracepcija še eno leto po menopavzi.

Nekoč konec, danes nov začetek 

Beseda climax izhaja iz grščine in pomeni prečko lestve ali zaključek stopnišča. V latinščini se je beseda climacterius uporabljala za kritično obdobje v življenju človeka. Če dodamo, da sta se kakovost in življenjska doba žensk izboljšala šele zadnjih dobrih sto let, razumemo, da je za antične Grke in Rimljane to pomenilo obdobje nekega zaključka. Nekateri imenujejo klimakterij nova »pomlad« za žensko kot priložnost, da se sooči sama s seboj, premisli o sebi, svojih dosežkih, novih hobijih. Veliko žensk doživlja to obdobje kot nov začetek, novo pomlad, ne zgolj na telesnem, ampak tudi duhovnem področju.