Urinska inkontinenca ali nezmožnost zadrževanja urina je zelo pogosta težava pri ženskah, saj v blažji ali močnejši obliki doleti kar vsako šesto žensko po 30. letu. Izmed njih poišče zdravniško pomoč samo tretjina, saj težavo zaradi sramu dolgo skrivajo. Zdravljenje inkontinence je dolgotrajno. Z ukrepi samopomoči lahko težave tudi izzvenijo, predvsem pa bolnice spodbudi k spremembi življenjskega sloga ter zavzetemu sodelovanju pri čimprejšnji in ustrezni zdravstveni obravnavi.

Avtorica: Petra Bauman v sodelovanju z doc. dr. Kristino Drusany Starič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, UKC Ljubljana, in red. prof. dr. Igorjem Butom, dr. med., viš. zdrav. svet., predstojnikom Oddelka za splošno ginekologijo in ginekološko urologijo UKC Maribor in predsednikom Humanitarne organizacije Inkont Maribor.

Normalna inkontinenca vode v otroštvu

Pri otrocih, mlajših od treh let, je normalno, da nimajo popolnega nadzora nad delovanjem mehurja. Razvoj živčnega sistema in osvajanje higienskih navad poskrbita, da so postopoma zmožni popolnega nadzora nad izločanjem urina in blata. Inkontinenco zaradi slabšega delovanja živčnega sistema in možganske skorje prav tako praviloma skoraj vedno srečamo pri starejših od 90 let. Pri tej starosti se zmanjšajo tudi motorične sposobnosti, zato starostniki do stranišča pogosto ne morejo pravočasno. Ker jim na poti do stranišča voda večkrat uide, pogosto raje nosijo plenice.

Delovanje sečil

Urin, ki ga neprestano izločajo ledvice, se tako pri ženskah kot tudi pri moških nabira v mehurju, ki pod nadzorom možganov omogoča zavestno in redno uriniranje. Pri odraslih se pojavi potreba po uriniranju, ko je v sečnem mehurju približno 150 ml seča, običajno pa se normalna potreba po uriniranju opravi, ko se nabere 300–500 ml seča. Sicer lahko zdrav odrasel človek zadrži kar 900–1500 ml seča. Pri moških je sečnica dolga 20 cm, pri ženskah pa 2,5–4 cm, zato bakterije pri slednjih lažje vstopajo v mehur. Ključnega pomena pri kontinenci (tj. zadrževanju seča) je sodelovanje med možgani in mehurjem, zapiralko sečnice ter mišicami medeničnega dna. Proces uriniranja je deloma nadzorovan refleksno, delno pa je pod zavestnim nadzorom. Ko se mehur napolni, v možgane pošlje informacijo, da ga bo treba kmalu izprazniti.

Vzroki inkontinence

Vzroki za inkontinenco so številni. Glede na to poznamo tudi več vrst inkontinence. Pri ženskah sta najpogostejši stresna in urgentna urinska inkontinenca ter kombinacija obeh. Stresna urinska inkontinenca je nehotno uhajanje urina pri smejanju, kihanju, kašljanju, teku, dvigovanju bremen in pri drugih dejavnostih, ki povečajo tlak v trebušni votlini. Najpogosteje nastane zaradi oslabitve mišic medeničnega dna, ki dajejo oporo sečnemu mehurju in sečnici. Ker ženske ne izvajajo vaj za krepitev mišic medeničnega dna ali jih ne izvajajo pravilno, je medenično dno šibko in tako sečnici ne nudi potrebne podpore.

Med pomembne vzroke uvrščamo tudi dednost, a raziskave o tem še potekajo. Urgentno urinsko inkontinenco opredeljujemo kot nenadno, nehotno uhajanje urina, ki se pojavi takoj kot huda potreba po uriniranju in brez posebnega razloga. Po merilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o lahki obliki urinske inkontinence govorimo pri uhajanju manj kot 200 ml urina v štirih urah, o zelo težki obliki pa pri uhajanju več kot 300 ml urina v štirih urah s pridruženim uhajanjem blata.

 

Preberite tudi prispevek: Inkontinenco lahko preprečite – ABCzdravja.si

Prehodna inkontinenca

Prehodno inkontinenco lahko povzročijo tudi okužbe sečil, saj mehur zaradi draženja (tj. bakterijskega vnetja) dobi nepravilno sporočilo, da se mora nujno izprazniti, čeprav sploh ni poln. Ko pozdravimo okužbo, mehur ponovno začne normalno delovati. Pogost vzrok inkontinence je prekomerna telesna teža, saj povzroča dodaten pritisk na mišice medeničnega dna. Zelo pogost vzrok je nosečnost oz. vaginalni porod. Dodatna teža med nosečnostjo namreč pritiska na mišice medeničnega dna, vezi in mehur. Hormoni, ki se sproščajo med nosečnostjo, vplivajo na širjenje in mehčanje mišic medeničnega dna, da se med porodom lahko raztegnejo; tedaj se lahko celo poškodujejo, včasih tudi trajno.

Do urinske inkontinence lahko pride tudi po operacijah ali obsevanjih zaradi malignih bolezni. Stresna inkontinenca je najverjetneje vzrok za izhajanje urina med spolnim odnosom, med orgazmom pa je najverjetneje posledica nestabilnega detruzorja, tj. skupine mišic spodnjega dela sečil. Tudi nekatera zdravila, ki odvajajo vodo, lahko povzročajo pogostejše uriniranje. Spolno prenosljive bolezni na urinsko inkontinenco ne vplivajo, dodaja dr. Drusany Starič.

Menopavza in inkontinenca

Mehur, mišica zapiralka sečnice, sečnica, nožnica in mišice medeničnega dna so bogate z receptorji za spolni hormon estrogen. Takoj po menopavzi pride do pomanjkanja estrogena. Spremembe v odvajanju urina (pogostost, nujnost in inkontinenca) se zato v obdobju menopavze povečujejo in so lahko posledica staranja, menopavze ali kombinacije obeh. Glede na vrsto inkontinence lahko sklepamo o vzroku. Tako je stresna urinska inkontinenca pogosteje povezana s pomanjkanjem estrogena, medtem ko je pri urgentni inkontinenci pomembnejši vpliv starosti. V zadnjem času so opravili številne raziskave o povezanosti urinske inkontinence z depresijo in ugotovili, da ni prisotna le pri starejših ženskah, temveč tudi pri mlajših. Tudi bolezni, kot so možganska kap, demenca, sladkorna bolezen in parkinsonova bolezen, motijo normalno delovanje živčevja in s tem spremenijo komunikacijo med možgani in mehurjem.

Vzroki inkontinence pri moških

Pri moških se težave z uhajanjem urina pojavljajo manj pogosto kot pri ženskah, moški tudi manjkrat poiščejo pomoč. Prav zaradi skrivanja inkontinence pri moških je incidenca neznana. Stresna urinska inkontinenca je pri moških praktično vedno posledica operativnega posega na prostati; sicer stresne urinske inkontinence pri moških skorajda ne poznamo. Pri moških poznamo tudi pretočno urinsko inkontinenco, ki se pojavlja pri zapori urina, najpogosteje zaradi povečanja prostate.

 

Preberite tudi prispevek: Motnje prostate, inkontinenco in erektilne motnje je treba zdraviti – ABCzdravja.si

Komu zaupati težave?

Bolniki z inkontinenco naj se najprej obrnejo na osebnega zdravnika. Ker težavo pogosto prikrivajo, je delež bolnikov z inkontinenco nedvomno višji kot navajajo izsledki statističnih raziskav. Marsikateri primer inkontinence lahko obvlada družinski zdravnik, pri ženskah pa izbrani ginekolog. Oboleli bodo napoteni še k urologu ali nevrologu, medtem ko obravnava otrok in mladostnikov sodi med naloge izbranega pediatra. Včasih na pomoč priskočita tudi psiholog ali psihiater.

Zdravljenje

Prvi ukrep je zdrav življenjski slog, ki vključuje zmanjšanje telesne teže, zdravo prehranjevanje, preprečevanje zaprtja, zadosten vnos tekočin ter omejeno uživanje kofeina, ki povečuje pogostost uriniranja. Poskrbeti morajo tudi za ustrezne tehnike pri dvigovanju bremen in izbiro primernih športnih dejavnosti.

Pri izbiri kirurškega zdravljenja bo ginekolog upošteval bolj ali manj spremenjeni položaj spolnih organov in medeničnega dna. Zaradi zdrsa nožnice oziroma maternice se pojavi sindrom perinealne bolečine, moteno zadrževanje urina in blata ter težave pri spolnih odnosih. Pogosto izvajan poseg je manj invazivna operacija TVT, ki traja 30 minut, pod sečnico pa napeljejo sintetični vsadek – trak, ki ji nudi dodatno oporo. Pooperativne bolečine so minimalne, učinek pa takojšen.

Urgentno inkontinenco zdravijo tudi s psihološkim treningom odlaganja uriniranja in podaljševanjem časa vsaj 15 minut med posameznimi uriniranji, dokler ne dosežejo največ štiriurni presledek brez potrebe po odvajanju vode. Zmogljivost sečnega mehurja se bo povečala, metoda pa je zelo uspešna pri vztrajnih in motiviranih bolnikih. Izmed zdravil so najučinkovitejši antiholinergiki in agonisti beta, ki zmanjšujejo nujo po uriniranju in zmanjšujejo krčenje mišic sečnega mehurja. Med možne načine zdravljenja uvrščamo tudi zdravljenje s toksinom botulinom, ki se vbrizga v steno sečnega mehurja in s tem zmanjša delovanje živcev.

Če zaradi dejavnikov tveganje ali želje bolnice operacija zaradi spuščenih rodil ne pride v poštev, bolnici v nožnico za podporo vstavijo silikonski obroč – pesar. V izjemno zahtevnih primerih lahko bolnice pošljejo tudi na zdravljenje z nevromodulacijo z vgrajenimi elektrodami za stimulacijo živcev.

V okviru samoplačniškega zdravljenja so na voljo še drugi načini zdravljenja urinske inkontinence – od stimulacije živcev pri urgentni urinski inkontinenci do radiofrekvenčnega in laserskega zdravljenja pri stresni inkontinenci, ter uporabe posebnega magnetnega stola.

20 let Društva Inkont

Red. prof. dr. Igor But, dr. med., je ustanovitelj in predsednik humanitarne organizacije Inkont Maribor, ki deluje že 20 let. Društvo je nastalo kot pomoč in podpora ženskam, ki se soočajo s pomanjkanjem informacij, slabo dostopnostjo do zdravstvenih storitev in dolgimi čakalnimi dobami. Prav tako je delovanje društva pomembno vplivalo tudi na zdravstveno stroko, saj je po mnenju številnih zdravnikov nekdaj veljalo, da je urinska inkontinenca posledica staranja in da se ne da narediti ničesar. Danes je v društvo vključenih več kot sto dejavnih članic, ki se v prostorih Zdravstvenega doma Adolfa Drolca srečujejo enkrat na mesec.

Članstvo v društvu je brezplačno. Strokovno-posvetovalno telo društva sestavljajo urologi, ginekologi, fizioterapevti, farmacevti in patronažne sestre, članstvo pa pomeni tudi vrsto druženja, tkanje novih vezi in razbremenitev duševnih pritiskov strahu in nelagodja ob pogovoru o težavah. Društvo Inkont poleg predavanj omogoča brezplačno udeležbo članic pri skupinskih vajah oz. telovadbi za krepitev mišic medeničnega dna, brezplačno pridružitev skupini za nordijsko hojo, prostovoljci pomagajo socialno šibkejšim in negibljivim bolnikom pri nabavi in uporabi inkontinentnih pripomočkov s pomočjo posameznih dobrotnikov in Rdečega križa. Poskrbijo pa tudi za družabna srečanja in se odpravijo na izlete. Prostovoljke dežurajo tudi na telefonski številki 031 546 585, kamor se lahko obrne vsakdo v stiski oz. z željo po informacijah v zvezi z inkontinenco.

Najmlajša članica je stara 40 let, večina jih je starejših od 65 let. Dr. Igor But postreže tudi z rezultati raziskave, po kateri se z nenadnimi in močnimi pritiski na vodo srečuje 3 % deklet med 15. in 18. letom.

Samopomoč

Med pomembnimi informacijami za samopomoč, ki je tudi pri težavah z urinsko inkotinenco ni za podcenjevati, je opustitev kajenja, alkohola, gaziranih pijač, pretiranega pitja vode in kave. Okus in vonj po kavi lahko podobno kot poslušanje šuma tekoče vode ali umivanje rok s hladno vodo izzove motnjo v centralnem nadzoru nad delovanjem mehurja, kar se kaže kot nenadni pritisk na vodo. Mehur pa je po starem kitajskem medicinskem izročilu tudi zrcalo duše – če je vznemirjena duša, je vznemirjen tudi mehur, zato se stiske, strahovi, stres zrcalijo v motnjah delovanja tega votlega raztegljivega organa.

Dr. But poudarja, da Inkont ni bližnjica do zdravstvene obravnave, pač pa opolnomočenje članic, da se zavejo, kaj za svoje zdravje lahko naredijo same. Izkušnje kažejo, da oboleli potrebujejo pet do sedem let, da zdravnikom zaupajo težave, saj se sprva raje odločijo za nakup plenic. Z napredovanjem motnje pa se potreba po plenicah poveča, z njo pa tudi finančni strošek, zato se obrnejo na družinskega zdravnika. Ta pa lahko po svoji presoji pacientki takoj predpiše plenice ali pa jih napoti na nadaljnjo obravnavo. Cilj društva je, da ženske plenic sploh ne bi več potrebovale.

14. september – svetovni dan inkontinence

Letos je društvo Inkont zaradi epidemije s koronavirusom že moralo izpustiti slavnostno akademijo, načrtovano v aprilu, dejavnosti so prestavljene v še vedno vprašljivi september. V vsakem primeru pa bodo, zatrjuje dr. But, postavili stojnico v mariborskem nakupovalnem središču Evropark na svetovni dan inkotinence 14. septembra in ozaveščali o dejavnostih društva ter tako ponovno opogumljali obolele, naj ne odlašajo z iskanjem pomoči. Tudi moške, saj je med njimi manj obolelih in težje se odločijo za iskanje pomoči. Za moške člane v društvu skrbi podpredsednik društva prim. dr. Dejan Bratuš, dr. med., specialist urolog.

Dr. Igor But si v prihodnosti skupaj s sodelavci želi opraviti tudi raziskavo, s katero bi preverili in ocenili vpliv društva na ozaveščanje o inkontinenci v Sloveniji v minulih dvajsetih letih.

ABC

A Za pravilno izločanje urina je potrebno sodelovanje možganov, živcev in mišic medeničnega dna.

B S stiskanjem mišic medeničnega dna lahko zmanjšamo uhajanje urina.

C 14. september je svetovni dan urinske inkontinence.