Zdravila anti-VEGF v Sloveniji v oftalmologiji uporabljajo že šestnajst let. Konec februarja je bilo pri nas razvrščeno na listo zdravilo nove generacije iz te skupine zdravil. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bo močno olajšalo in izboljšalo zdravljenje bolezni, ki jo imenujemo neovaskularna (vlažna) oblika starostne degeneracije rumene pege oziroma makule (del mrežnice v ozadju očesa, ki je odgovoren za oster vid).
Avtorica: Adrijana Gaber
Diagnosticiranje in zdravljenje
Kako poteka zdravljenje vlažne oblike starostne degeneracije rumene pege? Zdravljenje je dolgotrajno, pri bolnikih z vlažno obliko starostne degeneracije makule celo doživljenjsko. Ob sumu na prisotno bolezen bolniku naredijo osnovni diagnostični pregled. Na prvem pregledu poleg vidne ostrine, tonometrije (merjenje očesnega tlaka) in razširjenega pregleda naredijo obsežno slikovno diagnostiko, slikajo očesno ozadje z belo svetlobo, z infrardečo svetlobo, naredijo avtoflourescenco očesnega ozadja, da s tem ovrednotijo stanje pigmentnega epitela. Naredijo tudi fluorescinsko angiografijo in OCT (optično koherenčna tomografija). V času zdravljenja bolnike tudi redno pregledujejo, saj na podlagi funkcionalnega in morfološkega učinka zdravljenja določajo termin do naslednje aplikacije. V teh primerih vedno naredijo tudi OCT, ostale slikovne diagnostične metode pa po potrebi. Diagnostiko in zdravljenje zdaj izvajajo v sedmih centrih (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Celje, Murska Sobota in Izola).
Zdravljenje z zdravili anti-VEGF izvajajo tako, da bolnika na isti dan pregledajo, ugotavljajo učinek zdravljenja, določijo potrebo po ponovitvi zdravljenja in isti dan tudi aplicirajo zdravilo. Uporabljajo način »zdravi in podaljšaj«. To je individualizirani način odmerjanja zdravila, kjer mesečnim aplikacijam sledi faza vzdrževanja, v kateri skušajo za vsakega bolnika določiti, kako dolg interval med odmerjanji je dovolj kratek, da je lezija neaktivna.
Novo obdobje zdravljenja
Bolnike so z leti, ko so pridobili določene izkušnje, začenjali zdraviti s čedalje višjo vidno ostrino, zato je tudi delež bolnikov, pri katerih se je po enem letu zdravljenja vid izboljšal tako, da jim je omogočal branje in podaljšanje vozniškega izpita, zviševal
V Sloveniji je torej zdravljenje z anti-VEGF že dobro utečeno. Pri tem uporabljajo tri zdravila, pri vseh je potrebna večkratna aplikacija in zdravljenje je kronično oz. dosmrtno. Zdaj pa je na voljo novo zdravilo, ki je v kliničnih raziskavah pokazalo daljše delovanje. Zato pričakujejo, da se bo breme zdravljenja s tem novim zdravilom zmanjšalo.
Z uvedbo zdravil anti-VEGF se je v oftalmologiji začelo povsem novo obdobje, saj zdaj lahko zdravijo bolezni, ki jih pred tem niso mogli, pa tudi bolezni, za katere je že obstajalo zdravilo, a so omenjena izkazala boljšo učinkovitost. Zato so postavili tudi povsem nova merila učinka zdravljenja. Kot učinkovito ne velja več tisto zdravljenje, s katerim preprečijo slabšanje vida, ampak je učinkovito takrat, ko vid lahko izboljšajo.
Uspehi zdravljenja pri nas
Pri zdravljenju starostne degeneracije makule smo uspešnejši, kot so ostale evropske države. Zakaj? Zdravljenje z zdravili anti-VEGF je pri nas vključeno v obvezno zavarovanje brez omejitev predpisovanja. Zdravljenje pa je tudi zelo dobro dostopno, kar omogoča razpršenost na sedem centrov. Bolniki dostikrat pridejo na zdravljenje dokaj pozno.
Pomembno je, da posamezniki redno preverjajo svoj vid, in če opazijo spremembe v centralnem vidu, naj odreagirajo. Seveda pa je pomembno tudi to, da so zdravniki družinske medicine dobro seznanjeni z možnostmi zdravljenja. Na sekundarni ravni pa je pomembna boljša dostopnost oftalmologov. Kakšna pa so pričakovanja od novega zdravila? Oftalmologi pričakujejo predvsem tisto, kar so do zdaj pogrešali. Pogrešajo zdravilo, ki bi delovalo dalj časa in da deluje pri večini bolnikov. Za zdaj jim makule ne uspe posušiti prav pri vseh bolnikih. Nadejajo se tudi, da bodo z novim zdravilom obdobja med posameznimi aplikacijami daljša.
Tekočina pri starostni degeneraciji rumene pege
Z dr. Ivano Gardašević Topčić iz Splošne bolnišnice Novo mesto smo se pogovarjali o vlogi tekočine in zdravljenju vlažne oblike starostne degeneracije rumene pege. »Resorpcija tekočine v makuli je bila eden primarnih ciljev pomembnejših študij iz preteklosti. Pomembno je, v katerem delu makule se tekočina nahaja, saj v različnih delih makule različno vpliva na vidno ostrino po zdravljenju. Raziskave so pokazale, da prisotnost tekočine v makuli poslabša vidno ostrino po zdravljenju, zato pri zdravljenju želijo doseči, da se makula posuši oziroma pride do resorpcije tekočine. »Ko smo primerjali zdravljenje z zdravili iz prejšnje generacije z zdravljenjem z novim zdravilom, je bilo zdravljenje s slednjim povezano z manj tekočine v vseh segmentih makule. Tekočina pod mrežnico v prvih tednih zdravljenja je povezana s slabo vidno ostrino po zdravljenju in s povečano pojavnostjo in napredovanjem makularne atrofije oziroma propadanjem celic, odgovornih za barvni in nočni vid. Dolgoročen uspeh zdravljenja je močno odvisen od patološkega dogajanja, ki ustvarja tekočino v makuli, in zato je to patološko dogajanje treba upoštevati pri načrtovanju zdravljenja,« je pojasnila dr. Gardašević Topčić.
Kaj pa pri bolnikih, ki so bili že zdravljeni, a so zdravljenje opustili in ga morda ne bi več nadaljevali? Ali so ti bolniki kandidati za novo obliko zdravljenja? »Če je od zdravljenja minilo več časa, potem je kronična tekočina v makuli že lahko povzročila takšne degenerativne spremembe, da tudi če bi nam uspelo posušiti makulo, izid zdravljenja ne bi bil takšen, kot bi si ga želeli. Bolnike, ki so še v procesu zdravljenja in je pri njih tekočina še vedno prisotna v makuli, pa bi v takšno zdravljenje seveda vključili. Terapijo z novim zdravilom bi pri takšnih bolnikih nadaljevali, čeprav je vidna ostrina že razmeroma dobra. Predvidevamo, da bi nam s tem uspelo osušiti tudi tiste segmente makule, pri katerih dosedanja zdravila niso bila najbolj uspešna.
Kaj je rumena pega?
Rumena pega ali makula predstavlja mesto najostrejšega vida pri človeku. To je center našega očesa, ki je na ozadju očesa. Njena velikost je približno pet milimetrov. Rumena pega je del notranjega očesnega sloja, ki se imenuje mrežnica.
Mrežnica je izrastek možganov, saj je sestavljena iz živčnega tkiva oziroma živcev. Rumena pega ima največjo koncentracijo živcev, imenovanih fotoreceptorji. Fotoreceptorji so drobni živci, ki sprejemajo svetlobo, ta se pretvori v električni impulz, ki potuje v možgane.
Degeneracija rumene pege je bolezen, ki se običajno pojavi po 50. letu starosti. Ocenjuje se, da ima neko obliko te bolezni več kot 30 % ljudi, starejših od 75 let. Pojavnost te bolezni je v velikem razmahu zaradi hitrega staranja prebivalstva. Zdravljenje z zdravili anti-VEGF je v Sloveniji na voljo od leta 2006. Dostopnost tega zdravljenja je pomembno prispevala k izboljšanju prognoze bolnikov z vlažno obliko starostne degeneracije makule.
Amslerjeva mreža
Tudi sami lahko preverimo, ali se je pri nas pojavila starostna degeneracija makule, in sicer s pomočjo tako imenovane Amslerjeve mreže:
Bolnik mora izmenično gledati z enim očesom (drugega pokrije) v črno piko, ki je na sredini mreže. Če opazi kakršno koli spremembo mreže (slabši vid ali ukrivljena mreža), je to znak, da je bolezen napredovala in potrebuje čimprejšnji klinični pregled pri oftamologu. Druga in tretja sličica ponazarjata stopnjevanje okvare.
ABC
A Zdravljenje z zdravili anti-VEGF v oftalmologiji pri nas uporabljajo še 16. leto.
B Breme zdravljenja z novim zdravilom naj bi se zmanjšalo.
C Pri zdravljenju želijo doseči, da se makula posuši oziroma pride do resorpcije tekočine.
