Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Večina ljudi vsaj enkrat v življenju utrpi bolečino, ki ni posledica okužbe, rakave bolezni, osteoporoze ali poškodbe. Takšna nespecifična bolečina lahko sicer sama mine, a vsako dodatno obremenjevanje bolečega mesta in ignoriranje težave le-to samo še stopnjuje. Gre za bolečine v mišicah, sklepih, kitah in ligamentih (sklepnih vezeh) in so lahko posledica pasivnega, sedečega življenjskega stila ali določenih gibov ob športni aktivnosti.

Avtorica: Petra Bauman

V sodelovanju z Matjažem Vogrinom, dr. med., spec. ortopedije, UKC Maribor

 

Športne poškodbe

Čeprav si med vadbo lahko poškodujemo kateri koli del telesa, pa so najbolj na udaru zvin sklepa ter natrganje mišice in tetive. Matjaž Vogrin, dr. med., spec. ortopedije, pojasnjuje, da moramo ločiti med preobremenitvenim sindromom, ki nastane kot posledica dalj časa trajajoče obremenitve določenega dela telesa in je pogost pri aktivnih športnikih (»tekaško koleno«, ki nastane zaradi nenormalnega položaja stopala med tekom, zaradi česar mora koleno prenašati tudi do štirikratno težo telesa).

Drug tak primer je »teniški komolec« zaradi skupka dalj časa ponavljajočih se manjših sil, ki povzročijo mikropoškodbe na vezeh okoli sklepa (športi, ki zahtevajo rotacijo podlakti, pri fizičnih delavcih ob pogosti uporabi izvijača). Na drugi strani pa lahko takojšnjo bolečino povzroči poškodba, ki nastane zaradi enkratnega delovanja večje sile na določeno mišico, sklep ali ligament in se izraža kot oteklina (zvit gleženj), pekočina (natrgana mišica), modrica (počene kapilare, hematom ob zvinu). Pogosto so posledica prevelike želje po doseganju čim boljšega rezultata v kratkem času, sploh če prej dalj časa nismo telovadili. Če temu pridružimo še neustrezno športno opremo ali previsoko težo, poškodbe lahko nastopijo hitro.

Natrganje mišice oziroma njene kite

Gre za posledico prekomerne obremenitve, bodisi zaradi nepravilnega giba (pretiran razteg) bodisi prevelike teže (pretirano krčenje). Da je mišica natrgana, nas opozori takojšnja bolečina, krč in izguba moči. S pretrganjem mišičnih snopov se poškodujejo tudi kapilare, posledica česar je izliv krvi v mišico, zato lahko včasih opazimo modrico ali celo oteklino. V hujših primerih lahko prav slišimo, kako mišica oziroma tetiva poči.

Matjaž Vogrin pojasnjuje, kaj so tisti poki, ko premaknemo vrat, naredimo počep itd.: »V vratnem delu hrbtenice poke največkrat povzročijo mikro premiki v predelu malih sklepov vretenčnega loka. Prav manjši fiksirani premiki v malih sklepih povzročajo kronične bolečine. To znajo dobri fizioterapevti ali osteopati dobro naravnati.«

Izvin

Izvin pomeni nateg kite, mišice ali sklepne vezi, ki povezuje sosednje kosti. Sklepne vezi nas ščitijo pred nepravilnimi gibi, tako da preprečujejo prekomerno gibljivost sklepa. Do izvinov pride zaradi nenadne spremembe smeri gibanja sklepa ali pri udarcih, povzroči pa jih lahko gib – sunek sklepa iz normalnega položaja. Sklepi, ki si jih najpogosteje poškodujemo, so gleženj, koleno in zapestje. Posledica je bolečina, oteklina in modrica. Če se nam zvini ponavljajo, bodo sklepne vezi posameznega sklepa postale ohlapnejše, kar pomeni večjo nagnjenost k izvinom že ob najmanjših nepravilnih gibih.

Preprečevanje

Pred vsako vadbo ne glede na njeno intenzivnost si moramo ogreti in raztegniti mišice. Tako bomo povečali krvni pretok med njimi in jih naredili prožne. Če bomo kot »nedeljski« športniki želeli nadomestiti neaktivnost vsega tedna, se bo pretiravanje kaj kmalu maščevalo. Vadbo torej prilagodimo telesni pripravljenosti, saj se bomo ob pretirani intenzivnosti hitreje utrudili in s tem povečali možnosti za napačen gib.

Zdravljenje

Poškodovani predel začnimo takoj hladiti, ga obvežimo in dvignimo nad raven srca, saj bomo tako pospešili celjenje. Zdravniške pomoči ni treba poiskati ob večini zvinov, razen če je oteklina prevelika, zelo boleča in sklep v nenormalnem položaju. Sicer se zdravimo doma s počitkom in polaganjem ledenih obkladkov na prizadeti del, približno deset minut, nato za deset minut obkladek umaknemo in ponovimo. Rehabilitacijo sklepa začnemo z razgibavanjem, postopoma, pri čemer sklep razgibavamo samo v območju brez bolečine.

Bolečina v križu

Bolečina v križu prav tako pri večini ljudi ni znak bolezni in jo lahko obvladamo brez obiska zdravnika. Najpogosteje nastane zaradi poškodbe ob dvigu težkega bremena ali ob nenadnem, nepravilnem gibu. Je posledica mehanske obremenitve, kar pomeni nateg mišic in vezi ob hrbtenici. Med pogostimi vzroki so tudi zakostitve hrbteničnega kanala (spinalna stenoza) in pritisk na živčne korenine zaradi premika medvretenčne ploščice (hernija diskusa).

Bolečino v križu lahko poslabšajo nepravilni položaji telesa, uporaba nizkih, mehkih sedežev in ležišč, dolgotrajno sedenje, vožnja in ležanje, dolgotrajni enaki položaji telesa pri delu, nepravilno dvigovanje težkih bremen ter napetost in zaskrbljenost.

Kako ravnati?

Nikakor ne mirujemo več kot dan ali dva. Izvajamo vaje za raztegovanje in krepitev hrbteničnih mišic. Blagodejna je tudi masaža. Pri 50 odstotkih bolnikov se bolečina v križu ponavlja, vendar to ne pomeni, da se hrbtenično stanje slabša. Če ne mine, posežemo po analgetikih.

 

Marec 2016

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja