Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Zdravilne učinkovine, ki jih pacienti zaužijejo v obliki zdravil, so zlata vredne, saj človeku povrnejo zdravje – pa vendar, ali to drži v vseh primerih? V vsakem zdravilu se skrivajo različne zdravilne učinkovine in v primeru težjih bolezni so pacienti pogosto primorani jemati več zdravil hkrati, ta pa lahko vplivajo drug na drugega. V blažjih primerih lahko le izničijo ali pospešijo delovanje nekaterih učinkovin, kadar pa pride do močno povečanega delovanja, lahko medsebojno delovanje zdravil tako obremeni telo, da pride do poškodb in celo odpovedi notranjih organov. Ker lahko stroka zagotovi približno predvidevanje, kaj se bo v telesu zgodilo, le v primeru sočasnega jemanja do pet zdravil, previdnost zagotovo ni odveč.

Avtorica: Anja Kuhar

 

Natančne odgovore smo poiskali pri prof. dr. Borutu Štruklju, nekdanjemu dekanu Fakultete za farmacijo v Ljubljani in nekdanjemu predstojniku Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani.

Kakšne so posledice medsebojnega vplivanja različnih zdravil?

V zadnjih desetih letih stroka spoznava, da lahko zdravilne učinkovine med seboj interagirajo v organizmu. Medsebojno vplivanje se lahko dogaja že v samih prebavilih, največkrat pa do njega pride ob absorpciji iz prebavil v organizem. Posledica tega je drugačno delovanje tako enega od zdravil kot tudi celotne mešanice.

Danes lahko z najboljšimi računalniškimi programi predvidimo medsebojno delovanje treh do štirih zdravilnih učinkovin. Kakor hitro presežemo kombinacijo petih zdravil, postane sistem medsebojnih vplivanj tako kompleksen, da je zelo težko predvideti, kaj se bo zgodilo. Lahko se izniči delovanje tiste učinkovine, za katero je nujno potrebno, da deluje, ali pa se izniči delovanje pomožnega zdravila, ki je vseeno zelo pomembno za pacientovo zdravje.

Nepredvidljivost reagiranja posameznika na kombinacije zdravil lahko med drugim pripišemo dejstvu, da si pacienti niso enaki glede genetike, kar pomeni, da nekateri presnavljajo močneje, drugi počasneje. Lep primer je kofein – nekdo lahko kavo spije tik pred spanjem in nanj nima vpliva, saj je kofein hitro presnovil, drugi pa po popoldanski skodelici kave ne bo mogel zaspati.

 

Poleg tega da se lahko izniči delovanje zdravila, verjetno lahko pride tudi do poškodb jeter in drugih organov, je tako?

Seveda. Vsako zdravilo je ksenobiotik, torej tujek za organizem. Jetra kot naša kemična tovarna poskušajo zdravilo metabolizirati tako, da ga čim prej odstranijo iz organizma, kar se lahko zgodi preko ledvic, preko blata, pa tudi preko hlapnih komponent z izdihavanjem.

Najpogosteje so v primeru pretiranega medsebojnega delovanja zdravil prizadeta jetra. Jetrne celice oz. hepatociti namreč močno delujejo z encimi in pretirano delovanje jetrnih celic lahko vodi do njihove poškodbe, kar se izkazuje s cirozo jeter, odpovedjo jeter in celo jetrnim rakom. Enako velja tudi za druge organe.

Pred leti je do podobne težave prihajalo pri kombinaciji zdravil za zniževanje holesterola, ki so v sovplivanju povzročala poškodbo mišičnih celic, posledično pa poškodbe ledvic in celo smrt.

Največkrat se težave pojavljajo pri pacientih, ki jemljejo zdravila proti zniževanju krvnega tlaka, saj hkrati jemljejo tudi zdravila, ki zmanjšujejo odstranjevanje tega osnovnega zdravila iz organizma. Tako primarno zdravilo deluje močneje, kot je pacient navajen, in pride lahko do nenadnega padca krvnega sladkorja, omotičnosti ter posledične hospitalizacije. Podobno se dogaja tudi pri zdravilih za zniževanje krvnega sladkorja.

V Sloveniji beležimo približno 15.000 neželenih učinkov zdravil zaradi medsebojnega delovanja na letni ravni.

Pacient sam nima dovolj znanja, da bi lahko predvidel, kako se bodo različna zdravila, ki so mu predpisana, obnašala ob sočasnem jemanju. Kdo je torej v takem primeru odgovoren za predvidevanje posledic interakcije zdravil, zdravnik, ki jih predpisuje, ali farmacevt lekarnar?

Odgovornost je deljena oziroma je pri tako kompleksnih sistemih enostavno ni, saj je v primeru več kot pet različnih zdravil nemogoče vnaprej predvideti, kako bodo medsebojno interagirala. Največ o sovplivanju sicer vedo farmacevti lekarnarji, ki so za to posebej usposobljeni.

Eno izmed priporočil, ki jih lahko pacient izve v lekarni, je denimo to, da določenih zdravil ne smejo jemati s sokom grenivke. V slednjem so namreč snovi, ki inhibirajo metabolne encime, kar pomeni, da bo zdravilo delovalo močneje.

Podobno je s primerom uživanja preparata šentjanževke ob jemanju kontracepcijskih sredstev, saj šentjanževka pospešuje delovanje encimov, ki metabolizirajo, zaradi česar lahko koncentracija kontraceptivnih učinkovin pade pod mejo, ki omogoča zaščito, in pride lahko do nenačrtovane nosečnosti.

 

Ena od najbolj znanih kontraindikacij, ki krožijo med ljudmi, je prepoved sočasnega jemanja antibiotikov in alkohola, saj naj bi slednji izničil delovanje prvega ali pa povzročil omamljenost. Gre za mit ali resnico?

Za mit. Drži sicer, da lahko alkohol pospeši absorpcijo nekaterih zdravil, tudi antibiotikov, ki so bolj maščobotopni oz. lipofilni, vendar nekateri antibiotiki to so, nekateri pa ne. Načeloma ne moremo reči, da obstaja kontraindikacija in ne moremo trditi, da se alkohol in antibiotiki ne smejo kombinirati. Lahko pa priporočimo, naj se ne mešajo alkohol in zdravila, saj ne vemo, kaj se bo z zdravilom zgodilo. Alkohol namreč lahko pospeši njegovo razgradnjo in zdravilo ne bo dovolj učinkovito delovalo ali pa bo prišlo do njegovega pospešenega učinka, kot v primeru alkohola in protibolečinskih sredstev.

Farmacevti vedno odsvetujemo uživanje alkohola ob jemanju zdravil, vsaj istočasno, kar pomeni, da naj med zaužitjem zdravila in alkohola mine vsaj ena ura razlike.

 

Poleg zdravil se na trgu pojavlja tudi cela mavrica prehranskih dopolnil. Kako je s tem?

Prehranskih dopolnil načeloma psihofizično zdrav človek ne potrebuje, vendar vemo, da v sodobnem svetu uživamo osiromašeno hrano, da živimo pod stresom in nič ni narobe, če si pomagamo z multivitaminskimi napitki ali uživanjem antioksidantov.

Problem se pojavi, ko proizvajalci na prehranska dopolnila ne pišejo dosledno, kaj vse in v kakšni meri vsebujejo, poleg tega pa prehranskih dopolnil ne smemo enačiti z zdravili, saj na embalaži ne sme biti zabeležena nobena od indikacij, značilna za zdravila (denimo, da pomagajo pri zmanjševanju krvnega tlaka, zmanjševanju krčnih žil itd.). Edina indikacija, ki je dovoljena, je tista zdravstvena trditev, ki jo dovoli Evropska agencija za hrano (EFSA), a takih trditev je zelo malo.

Obstaja zelo natančen pravilnik o prehranskih dopolnilih, kjer natančno piše, kaj vse mora pisati na embalaži, od tega, da se odmerka ne sme prekoračiti, da se mora shranjevati ločeno od otrok, kaj vse vsebuje itd.

 

Kakšne pa so lahko kontraindikacije medsebojnega uživanja prehranskih dopolnil?

Tako kot zdravila tudi nekatera prehranska dopolnila lahko vplivajo na metabolizem učinkovin in torej medsebojno vplivajo, da bi se neka snov hitreje ali počasneje absorbirala ali se kasneje v organizmu (jetrih, obtoku) metabolizirala. Taki primeri so prehranska dopolnila z vlakninami, na katere se zdravilna učinkovina lahko veže in se je manj absorbira iz črevesja v telo, ali pa prehranska dopolnila (in hrana) z začimbo kari, ki vsebuje zmleto kurkumo. Ta lahko medsebojno tekmuje z nekaterimi protivnetnimi učinkovinami in potencira njihov učinek, žal pa pospeši tudi njihovo razgradnjo.

Poznamo tudi celo kopico rastlin, ki jih pravilnik uvršča v kategorijo zdravil, kot je npr. mačji krempelj, ta ne sme nastopati kot prehransko dopolnilo, saj deluje aktivirajoče na sam metabolizem. Pri multivitaminskih pripravkih pa je pametno paziti, ali vsebujejo vitamina A in E, lipofilna vitamina, ki ju ne sme biti preveč, saj lahko denimo pri vitaminu A pride do zastrupitve zaradi hipervitaminoze. Ne moremo pa se denimo zastrupiti s provitaminom A, kar je karoten v korenčku.

Nad jemanjem prehranskih dopolnil in njihovim medsebojnim delovanjem farmacevti žal nimajo nadzora, saj se dopolnila prodajajo zunaj lekarn.

 

 

December, 2014