Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Predvsem v zimskih mesecih, v času pogostih prehladov in gripe, ljudje pogosteje zaidemo v lekarno po zdravila brez recepta, na recept ali preprosto samo po nasvet. Kar se tiče jemanja zdravil, tako tistih na recept kot brez njega, smo pacienti na splošno precej dobro osveščeni, včasih morda že preveč nezaupljivi. Predvsem pri zdravilih na recept, kar še posebej velja za novopredpisana zdravila. Pogosto se pojavlja negotovost glede neželenih učinkov, predvsem zaradi strahu pred njimi, ne pa toliko zaradi njihovega dejanskega pojavljanja. Tako se npr. dostikrat zgodi, da bolniki predpisanih zdravil ne jemljejo redno, čeprav gre za terapijo kroničnih bolezni, ki zahtevajo redno in dolgotrajno zdravljenje. Drugače je pri lajšanju simptomov tistih obolenj, ki so primerna za samozdravljenje. Tukaj se največkrat dogaja ravno obratno, predvsem pri mladih, in sicer da ti hkrati uporabljajo preveč zdravil in se tako po nepotrebnem izpostavljajo neželenim učinkom, ter da zdravila predolgo uporabljajo, zlasti tista, ki so namenjena kratkotrajni uporabi.

Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm., Lekarna Ljubljana

 

Po čem pacienti v lekarni najpogosteje sprašujemo?

Najpogostejša vprašanja, tako glede zdravil na recept kot tistih brez njega, so povezana z neželenimi učinki, in sicer, kateri učinki se utegnejo pojaviti, manj pa, kako ravnati, če se ti pojavijo. Zaradi pojava vsakega stranskega učinka zdravila še ni treba prenehati jemati, saj ti v veliki meri sčasoma izzvenijo oz. prenehajo, tudi vsi neželeni učinki, ki jih najdemo v navodilu za uporabo zdravila, niso enako pomembni niti se ne pojavljajo pri vseh pacientih. Glede na domnevno pogostost pojavljanja jih delimo v skupine, pri čemer so najpomembnejši t.i. zelo pogosti – zanje velja, da se lahko pojavijo pri več kot desetih odstotkih pacientov, seveda pa ni nujno, da se bodo zares pojavili. Pojav neželenih učinkov je odvisen predvsem od tega, ali zdravilo jemljemo skladno z navodilom za uporabo. Pomembno je, da upoštevamo jemanje zdravila glede na obrok hrane in se sočasno izogibamo jemanju zdravil, ki bi utegnila negativno vplivati na zdravljenje z izbranim zdravilom.

 

Kako najhitreje okrevati, če se nas lotita prehlad ali gripa oziroma kako se ju najučinkoviteje ubraniti?

Vsi pripravki niso primerni za vse paciente, zato farmacevtu povejmo, katera zdravila in prehranska dopolnila že jemljemo. A še tako učinkoviti kombinirani pripravki za prehlad in gripo, ki v enem odmerku vsebujejo več različnih učinkovin, ne bodo dosegli pravega učinka, če si ne bomo vzeli potrebnega počitka, ki ga med virusnim obolenjem naše telo še kako potrebuje. Kombiniranih zdravil s psevdoefedrinom in z drugimi dekongestivi naj ne bi jemali ljudje, ki imajo povišan krvni tlak oziroma jemljejo antihipertenzive, zdravila za migreno, epilepsijo ali ščitnico. Prav tako se jim morajo izogibati tisti, ki se zdravijo z nekaterimi antidepresivi in antiparkinsoniki, ljudje z zmanjšanim jetrnim ali ledvičnim delovanjem, s sladkorno boleznijo in s povečano prostato. Pogosto uporabljan pripravek v hladnih mesecih so tudi kapljice ali pršila za nos, ki vsebujejo nosne dekongestive. Ti pripravki niso primerni za dolgotrajno uporabo, saj začnejo sčasoma sušiti nosno sluznico ali jo celo poškodujejo.

 

Kateri vitamini najbolje okrepijo našo odpornost?

V zimskem času je koristno uživanje višjih odmerkov vitamina C, le-ta ni primeren, da bi ga v previsokih količinah neprekinjeno uživali vse leto. Preveč vitamina C lahko draži želodec, prav tako pa lahko zelo visoki odmerki skozi daljše obdobje celo povečajo delež prostih radikalov oziroma privedejo do nastanka ledvičnih kamnov. Poleg vitaminsko-mineralnih dodatkov so za dvig odpornosti na voljo tudi številni drugi pripravki, ki nam bodo pomagali k lažjemu okrevanju po bolezni in okrepili naše zdravje, da bomo manj dovzetni za virusna obolenja. Izbira je zelo pestra, zato se posvetujmo glede izbire najprimernejšega izdelka.

 

V zimskih mesecih se veliko pacientov sooča z nadležnim kašljem, a ljudje dostikrat jemljejo močne pripravke za izkašljevanje, ko je njihov kašelj še dražeč in suh, pri čemer jih ti pripravki samo še bolj dražijo.

 

Kateri je najboljši sirup za kašelj?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od tipa našega kašlja. Produktivnega kašlja zaradi nastajanja povečane količine sluzi ne zaviramo, izkašljevanje pa lajšamo s sirupi za izkašljevanje (ekspektoransi). Pri neproduktivnem kašlju, ki je ponavadi suh in dražeč, pa uporabljamo antitusike, ki na kašelj delujejo zaviralno. Če tovrstna zdravila jemljemo istočasno, se ekspektoransov poslužujemo čez dan, antitusikov pa zvečer.

 

Kdaj poiskati pomoč zdravnika, če se simptomi bolezni kljub samozdravljenju ne izboljšajo?

Posvet z zdravnikom je potreben, če se bolezen poslabša oziroma se ne izboljša v petih dneh jemanja zdravil brez recepta. Velja pa tudi, da antipiretikov ne smemo jemati več kot pet dni, zdravil za lajšanje bolečine pa ne več kot tri dni zapored.

 

 

Res je, da se pozimi, ko so lekarne nemalokrat polne pacientov, ne želimo predolgo zadrževati v njih zaradi številnih virusnih obolenj, ki prežijo na nas. In res je tudi, da ljudje hitro postanemo nestrpni in nejevoljni, če moramo zaradi tega ali onega razloga predolgo čakati v vrsti. Kljub temu pa se moramo zavedati, da imajo vsi pacienti enako pravico povprašati o vsem, kar jih zanima, zato bodimo strpni in pustimo osebi pred sabo, da v miru dobi odgovore na svoja vprašanja.

 

 

Zanimivost (op):

Med ljudmi je precej razširjeno prepričanje, da je vsa zdravila najbolje jemati po jedi, saj se bomo s tem najbolje izognili pojavu neželenih učinkov, predvsem tistih, ki lahko prizadenejo želodec. Vsako zdravilo zahteva svoj način jemanja in tudi jemanje nekaterih zdravil po jedi je lahko ravno tako napačno kot jemanje drugih na prazen želodec.

 

Zanimivost (op):

Bodimo pozorni, da se učinkovine, ki jih jemljemo, ne bodo podvajale. Raje ne kupujmo različnih zdravil za isti namen oziroma o tem raje povprašajmo v lekarni, če pa doma že imamo katero od zdravil za lajšanje podobnih težav, se prepričajmo, ali morda ne vsebuje enakih sestavin kot pripravek, ki nam ga je v lekarni pravkar svetoval farmacevt.

 

Citati (op):

»Tudi še tako učinkoviti kombinirani pripravki za prehlad in gripo, ki v enem odmerku vsebujejo več različnih učinkovin, ne bodo dosegli svojega učinka, če si ne bomo vzeli potrebnega počitka, ki ga med virusnim obolenjem naše telo še kako potrebuje.

 

December, 2009

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja