Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu je v sodelovanju z lekarniškimi farmacevti v slovenskih javnih lekarnah med aprilom in junijem 2010 opravila raziskavo o navadah slovenskih starostnikov pri uporabi zdravil.

 

Raziskavo so ob izdaji zdravil na recept osebam, starejšim od 65 let, izvajali magistri farmacije v javnih lekarnah iz vseh slovenskih regij s pomočjo anketnega vprašalnika.

Anketa je zajela 395 oseb. Med anketiranimi je bilo 50,6 % mlajših od 74 let, 39,2 % starih 75–84 let, ter 10,1 % starejših od 85 let. Povprečna starost je bila 74,7 let. V anketi je sodelovalo 61,7 % žensk in 38,3 % moških.

 

Glavni namen raziskave: med slovenskimi starostniki ugotoviti poznavanje zdravil in njihove navade pri uporabi zdravil, izdanih v javnih lekarnah.

 

Lekarniški farmacevti so ob izdaji zdravil starostnikom v javni lekarni želeli ugotoviti:

  • kako dobro poznajo starostniki svoja zdravila;
  • kaj želijo, da jim v javnih lekarnah še posebej svetujejo glede uporabe njihovih zdravil;
  • ali obiskujejo vedno isto lekarno;
  • ali poleg zdravil uporabljajo še druga zdravila brez recepta in prehranska dopolnila ter kako pogosto;
  • ali imajo izdelan seznam svojih zdravil in drugih izdelkov, ki jih uporabljajo za ohranjanje in varovanje zdravja, ter kdo je ta seznam izdelal.

 

Ugotovitve raziskave

Raziskava je z vključitvijo 395 oseb oziroma 2.107 zdravil, ki jih ti bolniki skupno uporabljajo, pokazala, da slovenski starostniki pri svojih zdravilih zelo dobro poznajo namen uporabe, odmerke zdravil in način uporabe zdravila, nekoliko manj čas zdravljenja z zdravili in imena njihovih zdravil ter vpliv hrane in pijače na zdravilo, najslabše pa poznajo neželene učinke svojih zdravil ter medsebojna delovanja z drugimi zdravili.

 

Namen uporabe zdravil so poznali v 90,3 %, odmerke zdravil v 90,0 %, način uporabe zdravil v 88,7 %, čas zdravljenja z zdravili v 67,7 %, imena svojih zdravil so poznali v 45,9 %, vpliv hrane in pijače na zdravila v 45,8 %, neželene učinke svojih zdravil v 25,5 % ter medsebojna delovanja z drugimi zdravili v 14,6 %.

 

Prav zato ne presenečajo odgovori na vprašanje, kaj si slovenski starostniki želijo, da jim v lekarni še posebej svetujejo glede uporabe njihovih zdravil. V največji meri si želijo še več svetovanja prav o neželenih učinkih (44,3 %) in medsebojnem delovanju z drugimi zdravili in izdelki (40,3 %). Ena tretjina sodelujočih želi več svetovanja glede odmerjanja (32,2 %), vplivu hrane in pijače (30,9 %) ter načinu uporabe zdravil (30,4 %). Približno vsak peti sodelujoči si želi več informacij o namenu uporabe zdravil (21,0 %), najmanj pa so odgovarjali, da si želijo več svetovanja o trajanju zdravljenja (12,9 %).

Razveseljiva je ugotovitev raziskave, da imajo slovenski starostniki navado, da obiskujejo vedno isto lekarno (86,7 %). Na izbiro lekarne ne vplivata velikost lekarne ali število izdanih receptov.

 

Na osnovi zbranih podatkov raziskava ugotavljajo, da 2/3 sodelujočih uporabljata poleg zdravil na recept še druge izdelke za ohranjanje in varovanje zdravja. To navado imajo pogosteje ženske (67,9 %) kot moški (48,4 %), starost pa nima vpliva. Druge izdelke za varovanje in ohranjanje zdravja vsak dan ali skoraj vsak dan uporablja skoraj ¼ anketiranih, 43,9 % sodelujočih pa občasno.

 

Glede na imena navedenih drugih izdelkov so lekarniški farmacevti označili, katere vrste so ti izdelki. Zanimive so ugotovitve, da slovenski starostniki poleg zdravil, ki so izdana na recept, pogosto (v 62,0 %) uporabljajo tako izdelke, ki imajo status zdravila brez recepta, kot tudi prehranska dopolnila. Skoraj 23 % anketirancev uporablja samo zdravila brez recepta kot dodatne izdelke, 14,3 % pa samo prehranska dopolnila. Niti spol niti starost anketirancev nimata značilnega vpliva na to navado slovenskih starostnikov.

 

Raziskava je pokazala, da imajo slovenski starostniki relativno pogosto (v 40,2 %) izdelan seznam zdravil, ne glede na starost ali spol starostnika. V večji meri (79,3 %) imajo izdelan seznam samo za zdravila na recept. Le vsak peti anketiranec, ki ima narejen seznam, je na seznamu navedel tudi druge izdelke, npr. zdravila brez recepta in prehranska dopolnila. Ugotovili smo, da slovenski starostniki pogosto naredijo seznam brez pomoči zdravstvenih delavcev (66,9 %). Anketiranci, ki imajo seznam, so le-tega v 48,9 % primerov naredili kar sami. V 18,0 % so jim pomagali sorodniki, v 22,3 % farmacevt v lekarni in v 10,8 % njihovi zdravniki. S statistično obdelavo podatkov smo dokazali, da imajo bolniki z več zdravili pogosteje izdelan seznam svojih zdravil.

 

Lekarniški farmacevti v javnih lekarnah se zavedajo, da lahko zaradi dostopnosti ter njihovega znanja o zdravilih na recept, zdravilih brez recepta in prehranskih dopolnilih, pomembno vplivajo na navade starostnikov pri uporabi zdravil v domačem okolju. Prav zato si bodo prizadevali še izboljšati svetovanje lekarniškega farmacevta in vlogo lekarne predvsem pri poznavanju neželenih učinkov zdravil ter medsebojnem delovanju med zdravili in drugimi izdelki, kar si želijo tudi slovenski starostniki.

 

Prav poznavanje neželenih učinkov zdravil, ki se pokažejo kot neželeni učinek zdravila ali neželenega medsebojnega delovanja dveh ali več zdravil, lahko pomembno vpliva na kakovost življenja starostnika, potek zdravljenja z zdravili, zavzetost starostnika pri jemanju zdravil, število obiskov nujne pomoči ali sprejema v bolnišnice zaradi uporabe zdravil pri starejših bolnikih (neželeni učinki npr. zmanjšajo sposobnost vožnje z avtomobilom, povzročijo padce in zlome kosti zaradi omotice, vplivajo na motnje ritma srca, vodijo v nastanek krvavitev v prebavilih, …).

 

Slovenski starostniki relativno pogosto kot pripomoček pri uporabi zdravil uporabljajo seznam zdravil, ki si ga izdelajo sami, nanj pa običajno navedejo le zdravila, izdana na recept. Prav zato bosta morala lekarniški farmacevt in starostnik pogosteje skupaj izdelati seznam zdravil in nanj navesti tudi druge izdelke, ki jih slovenski starostniki pogosto uporabljajo za ohranjanje in varovanje zdravja, saj imajo lahko pomemben vpliv na varno in učinkovito uporabo zdravil, izdanih na recept.

 

Razveseljiva je ugotovitev raziskave, da imajo slovenski starostniki navado, da vedno obiskujejo isto lekarno, saj to pripomore k boljšemu poznavanju tako bolnika kot njihovih zdravil, pa tudi k medsebojnemu zaupanju med bolnikom in lekarniškim farmacevtom.

 

 

Januar, 2011

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja