Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V življenju vsakega posameznika ločimo obdobje novoporočencev, obdobje rojstva prvega otroka, obdobje družine s šolarji in z mladostniki, družino praznega gnezda in ostarelo družino. Zlasti v urbanih središčih je vse več ostarelih družin in vse več je bolnih in ostarelih varovancev, ki so prepuščeni sami sebi in svojim težavam. Številni bolniki potrebujejo strokovno zdravstveno nego na domu. Razlogi so različni ali zaradi krajše hospitalizacije ali pa ni razlogov za sprejem v bolnišnico. Morda bi bolnik raje okreval v domačem okolju ali pa so domovi za ostarele zasedeni. Patronažno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva na primarnem nivoju, ki obravnava posameznika, družino in skupnost v stanju zdravja in blagostanja ter tudi v obdobju bolezni, poškodb ali onemoglosti. Izvajalka patronažne zdravstvene nege je patronažna medicinska sestra, ki opravlja svoje naloge v okviru družine, njenega doma in širšega okolja. Z obiskovanjem na njihovih domovih in v skupnostih posameznikom in družinam pomaga obdržati zdravje, premagovati bolezen, omogoča pomoč kronično bolnim in rizičnim varovancem.

Avtorica: Irena Furlan

 

Bralcem revije ABC zdravja želimo predstaviti dejavnost in organizacijo patronažne službe na območju Mestne občine Ljubljana. Odgovore smo poiskali pri Urški Jakopič in Damjani Kralj iz Službe za promocijo in odnose z javnostmi Zdravstvenega doma Ljubljana, ter Tilki Klančar, načelnici Oddelka za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, delo patronažne medicinske sestre na terenu pa nam je prijazno predstavila Liljana Verbič, dipl. medicinska sestra, vodja patronažne službe enote ZD Ljubljana Bežigrad, ki ima sedež na Mislejevi ulici 3 v Ljubljani.

 

Zdravstvena služba patronažnega varstva je ena od zdravstvenih služb, ki izvaja dejavnost osnovnega zdravstvenega varstva in je organizirana v okviru dejavnosti zdravstvenih domov ali pa kot samostojna služba zasebnega izvajalca zdravstvene dejavnosti. Zakon omogoča, da tudi zasebniki lahko opravljajo javno zdravstveno dejavnost, če pridobijo javno pooblastilo – koncesijo. Položaj koncesionarjev v javni mreži je izenačen s položajem javnih zdravstvenih zavodov. Patronažna služba je v Mestni občini Ljubljana organizirana v Zdravstvenem domu Ljubljana, z izjemo ene koncesije, ki je bila podeljena pred 10 leti, in ki pripomore k še bolj kakovostnemu izvajanju te službe. Dejavnosti opravlja 115 izvajalk patronaže in nege na domu.

Organizacijo in dejavnost patronažne službe določajo Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja in Dogovori z ZZZS za vsako leto posebej. Izvajalka del na vseh področjih patronažnega varstva je patronažna medicinska sestra, ki istočasno deluje in koordinira delo tudi s službami na sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvene dejavnosti ter z drugimi nezdravstvenimi službami in organizacijami.

Patronažna zdravstvena nega je specialno področje zdravstvene nege, ki se ukvarja s posamezniki, z družino in lokalno skupnostjo v vseh obdobjih zdravja in bolezni. Patronažna medicinska sestra ugotavlja potrebe po zdravstveni pomoči bolnika na njegovem domu, to je zdravstveni negi, načrtuje posege zdravstvene nege, jih izvaja in vrednoti dosežene cilje. Svetuje o zdravem načinu življenja in obnašanja ter opozarja na dejavnike tveganja, ki lahko ogrozijo zdravje posameznika ali članov družinske skupnosti. Ocenjuje, kdaj in kaj je sposoben posameznik ali člani družinske skupnosti storiti zase in česa ne. Izvaja zdravstveno-socialno obravnavo posameznika, družine in skupnost in je koordinatorka vseh oblik pomoči na domu.

Patronažno varstvo in nega na domu vključuje:

  • preventivno zdravstveno obravnavo nosečnic, otročnic, novorojenčkov, dojenčkov in otrok do 3. leta starosti (Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni);
  • preventivno zdravstveno obravnavo invalidov, kroničnih bolnikov ter oseb z motnjami v razvoju (Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni).

Zdravstveno nego bolnika na domu z delovnim nalogom naroči izbrani osebni zdravnik (lahko nadomestni zdravnik). Pogostost patronažnih obiskov in trajanje zdravstvene nege praviloma določi patronažna medicinska sestra v dogovoru z zdravnikom, ko ob prvem obisku oceni zdravstveno stanje bolnika in njegov socialno-ekonomski položaj.

 

Bolnik se lahko pogovori s patronažno medicinsko sestro ter z izbranim zdravnikom, storitve pa lahko ponudimo, če sodijo v nabor storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če bolniki menijo, da so upravičeni do večjega nabora storitev, se lahko obrnejo na ZZZS ali različna društva, preko katerih bi lahko vplivali na širitev pravic.

 

Vse storitve, ki jih nudi patronažna služba iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, so brezplačne. Samoplačniških storitev naša patronažna služba ne opravlja, saj je pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja tako veliko, da jih komaj zmore opravljati. Bolnik se lahko obrne neposredno na patronažno medicinsko sestro ali na izbranega zdravnika. Telefonske številke so na voljo na internetni strani ZD Ljubljana ali pri izbranem zdravniku.

 

Patronažna služba v okviru svojega dela koordinira delo tudi z drugimi službami, da bi zagotovila čim boljšo oskrbo bolnika:

  • najpogosteje sodeluje z izbranim osebnim zdravnikom na način priprave diagnostično- terapevtskega programa, spremljanja stanja bolnika, razmer v družini in sodelovanja oz. urejanja dodatka za pomoč in postrežbo ter pri drugih postopkih, kjer je potrebno sodelovanje;
  • z izbranim osebnim zdravnikom in po potrebi drugimi zdravstvenimi delavci pri načrtovanju in izvedbi preventivnega zdravstvenega varstva bolnikov;
  • s službami na drugih ravneh zdravstvene dejavnosti (povezanost s službo zdravstvene nege v bolnišnicah, porodnišnicah, rehabilitacijskih centrih glede pravočasne odpustne dokumentacije z obvestilom patronažni službi o zdravstvenem stanju bolnika) ter

z drugimi službami in organizacijami izven zdravstvenega doma, ki lahko nudijo pomoč bolniku (Zavod za oskrbo na domu, Rdeči križ, centri za socialno delo, lokalna skupnost, domovi za starejše občane, …).

 

 

Na območju Mestne občine Ljubljana patronažno službo izvaja šest enot Zdravstvenega doma Ljubljana. O konkretnem delu je z nami spregovorila Liljana Verbič, dipl. medicinska sestra, vodja patronažne službe enote ZD Ljubljana Bežigrad.

 

Ukvarjate izključno z zdravstveno nego. V čem se pomoč in oskrba na domu ločita od zdravstvene nege?

Oskrba na domu in pomoč na domu sta enakovredna izraza in zajemata pomoč, ki jo potrebuje nekdo, ki ni sam sposoben zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb. Sem sodi osnovna nega v smislu umivanja, previjanja, pospravljanje in red doma, redna prehrana. Te storitve pokrivajo drugi, specializirani servisi, ki delujejo na podlagi koncesij in so financirani s strani občin. Obstajajo še drugi zasebni izvajalci z dovoljenjem za delo, vendar brez koncesije.  Svojci nekoga, ki je po hospitalizaciji odpuščen domov, dobijo informacije o tem, na koga se lahko obrnejo glede oskrbe na domu ali patronažne službe, že v bolnišnici ob odpustu ali pri izbranem zdravniku.

 

Kako je z izvajanjem paliativne nege?

Čeprav je svetovanje patronažne medicinske sestre kakovostno, breme paliativne nege bolnika ostaja večinoma na svojcih. V patronažni službi se v takih primerih največkrat srečujemo z mešano zdravstveno in socialno problematiko. Zato je zelo pomembna organizacija pomoči bolniku na domu, ki obsega pomoč svojcev, patronažne službe, negovalke, morda prostovoljcev. Pri paliativni negi mora medicinska sestra v patronažnem varstvu na osnovi ugotovljenega zdravstvenega stanja bolnika ter stanj in razmer v družini pripraviti načrt zdravstvene nege bolnika in družine. Sodeluje v diagnostično-terapevtskem programu, zdravstveni vzgoji, po potrebi koordinira delo z drugimi službami v zdravstvenem domu in zunaj njega ter organizira oskrbo na domu. V vsakem primeru je oskrba zagotovljena vse dni v letu. Trenutno poteka pilotni projekt paliativne oskrbe umirajočega z namenom celovite ocene stanja v Sloveniji, ki bo pokazal, kako izboljšati skrb za te bolnike in svojcem ponuditi podporo na domu.

 

Kolikšen je obseg pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja?

Obseg pravic je dokaj obsežen. Težko je našteti vse. Zdravnik z delovnim nalogom pooblasti patronažno medicinsko sestro za nek postopek. Zdravnik mora biti natančno seznanjen z bolnikovim stanjem. Kot patronažna medicinska sestra sem pri načrtovanju dela samostojna. Ločim med preventivno dejavnostjo v patronažni zdravstveni negi oziroma kurativno dejavnostjo. Kurativno dejavnost izvajamo samo na podlagi izdanega naloga zdravnika, ki je ves čas v stiku s patronažno medicinsko sestro. Občasno se lahko zgodi, da potrebe posameznika presegajo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, še zlasti v primerih, ko so bolniki sami in nepokretni.

 

Zakaj je tako pomembno, da se dejavnost zdravstvene nege in oskrbe odvija v bolnikovem domačem okolju?

Domače okolje spodbudno vpliva na okrevanje bolnika , še posebej, če ima bolnik nekoga od svojcev, ki je zmožen skrbeti za njega. Zakaj se hitreje odpušča, bi težko rekla, ampak dejansko iz bolnišnic prihajajo bolniki, ki še potrebujejo določene strokovne posege, ali so to rane, kirurške ali kronične, katetri, stome, torej resnično izključno zadeve s področja zdravstvene nege patronažne sestre.

 

Na katerih področjih deluje patronažna služba in za katere skupine posameznikov?

Patronažno varstvo deluje na področju preventive vseh skupin prebivalstva in kurativne dejavnosti na podlagi izdanega delovnega naloga izbranega osebnega zdravnika. Zadnja leta se delo v patronažni dejavnosti nagiba v prid kurative in preventivno delo nekoliko trpi. Preventivna dejavnost patronažnega varstva vključuje zdravstveno-socialno obravnavo posameznika, družine in skupnosti ter zdravstveno nego otročnice in novorojenčka na domu. Če bi v patronažni dejavnosti izvajali preventivo v večjem obsegu, bi bilo na dolgi rok tudi prebivalstvo bolj zdravo in bi potrebovalo manj kurative. Tiste prave preventive, ko prideš k zdravemu občanu v smislu poučevanja, promocije zdravja, pa je manj. Vendar moram podariti, da patronažna medicinska sestra tudi na kurativnem obisku, torej ko je na obisku na podlagi delovnega naloga, deluje preventivno. To prepletanje kurativnega in preventivnega dela je prisotno prav vsak dan.

Na področju preventivnega delovanja si medicinske patronažne sestre želimo večje informiranosti predvsem starostnikov. Ljudje običajno niso seznanjeni s tem, da kronične bolnike ter starejše od 65 let patronažna medicinska sestra po zakonu lahko obišče 2-krat letno brez delovnega naloga. Obisk lahko opravimo, če nas dotični sprejme. Zelo pogosto se nam dogaja, še posebej pri mlajših upokojencih, ki so še zdravi in nimajo posebnih težav ali potrebe po stiku z zdravstveno službo, da odklonijo naše obiske. Prav tako nas pri iskanju te kategorije prebivalcev omejuje Zakon o varovanju podatkov in Zakon o bolnikovih pravicah. Nimamo tako na stežaj odprtih vrat, je pa dobro, da ljudje vedo, da patronažna služba obstaja, kaj delamo in v kakšnem obsegu se lahko odzovemo v smislu delovnega naloga in preventive.

 

Patronažna služba in duševne bolezni ali motnje?

Patronažna medicinska sestra obravnava posameznika s težavami v duševnem zdravju enako kot ostale kronične bolnike. 2-krat letno v okviru rednega preventivnega programa ali pogosteje, če je izdan delovni nalog za patronažne obiske. V teh primerih so pristojnosti patronažne medicinske sestre glede terapije omejene. Lahko pa o stanju ali samovoljnem prenehanju terapije obvesti pristojnega zdravnika. V praksi smo veseli, če izvemo za takega bolnika oziroma za kakršnegakoli kroničnega bolnika.

 

Kakšni so normativi za delo patronažne medicinske sestre?

Normativi se vsako leto nekoliko spreminjajo. Na eno patronažno medicinsko sestro pride približno 2.400 prebivalcev. Delo patronažne medicinske sestre je normirano in obiski točkovani. Odvisno je tudi od strukture prebivalstva v določenem naselju. Patronažna medicinska sestra namreč pokriva vsa obdobja človekovega življenja, od rojstva do smrti, in vso paleto težav, ki se lahko pojavijo v tem obdobju. Praviloma opravi 5–6 obiskov na dan.

 

Kakšen je vaš povprečni delovni dan?

Med 7. in 9. uro smo patronažne sestre v pisarni, kjer poteka priprava na dnevno delo. V tem času so tudi uradne ure. Po 9. uri se odpravimo na teren. Pripravimo vso dokumentacijo, torbe in material, npr. sterilne obveze, za nego stome, za merjenje krvnega tlaka, tehtnice za tehtanje novorojenčka. Včasih gremo na teren tako obložene, kot bi odhajale na dopust. Pogosto nosimo s sabo več torb. Odvisno od primerov. S seboj imamo različne naprave, na primer za merjenje saturacije, trombotično ambulanto in podobno. Nepokretnim bolnikom na domu ugotavljamo tudi faktor strjevanja krvi. Odvzem opravimo mi in bolniku prihranimo pot v zdravstveni dom. Skratka, s sabo vzamemo vse, kar potrebujemo za obiske na terenu tistega dne. Obiščemo starostnike, invalide in novorojenčke. Težimo k temu, da delamo od čistega proti umazanemu. Če imamo bolnika z nalezljivo boleznijo, ga pregledamo ob koncu delovnega dne, novorojenčka pa na začetku, da je čim manj možnosti prenosa okužb. Po končanem delu se vrnemo v pisarno, izpolnimo kartoteke in vnesemo storitve v računalnik. Za posamezne primere kličemo in iščemo stike z različnimi ustanovami, pišemo pisna poročila. Dopoldan in popoldan poročamo osebnim zdravnikom, odvisno od njihovega ordinacijskega časa. Glede na potrebe bolnike tudi skupinsko obravnavamo in vzpostavimo stik s socialno delavko, včasih že na terenu. Naš dan ni enak dnevu, obisk ni enak obisku.

 

Ali lahko vse postopke zdravstvene nege opravite same?

Opravimo postopke, za katere smo pristojne ter usposobljene in katere je zaradi specifičnih delovnih pogojev v domačem okolju (npr. svetloba, čistoča, …) zaradi varnosti bolnika mogoče opraviti. Pogoji dela v domačem okolju so namreč popolnoma drugačni.

 

Medicinske sestre se pri svojem delu nenehno srečujejo s situacijami, ko morajo sprejemati odločitve.

Res je. Mnoge od njih so organizacijske narave, sicer pa gre za številne strokovne, pa tudi etične odločitve. Pri sprejemanju odločitev mora pomagati predvsem bolnikom. Na terenu nima podpore in se mora v hipu odločiti sama. V tem smislu je patronažna medicinska sestra posebna medicinska sestra. Seveda potem s sodelavkami izmenjujemo mnenja. Prihajamo z različnih strokovnih področij in vsaka ima neko poglobljeno strokovno znanje, tako da si na tak način lahko pomagamo. Patronažna medicinska sestra je nosilka patronažne dejavnosti in je na področju zdravstvene nege edina, ki je samostojna.

 

Citat:

»Patronažna medicinska sestra opravlja svoje naloge v okviru družine, njenega doma in širšega okolja. Posameznikom in družinam pomaga obdržati zdravje, premagovati bolezen, omogoča pomoč kronično bolnim in rizičnim varovancem z obiskovanjem na njihovih domovih in v lokalni skupnosti.«

 

»Dobro zdravstveno stanje posameznika je temeljni pogoj za socialni, ekonomski in osebni razvoj ter odločilna sestavina kakovosti življenja.«

 

 

Julij – avgust, 2010

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja