Bolečina v dlje trajajoči obliki prizadene od 19 do 23 odstotkov ljudi, od 35 do 55 odstotkov starejših, še večji odstotek pa najdemo pri tistih, ki živijo v domovih za ostarele. Na splošno neko vrsto bolečine začuti kar 60 do 70 odstotkov starostnikov. Kako bolečino prepoznavati in lajšati ter zakaj je to pomembno, nam je povedala prim. doc. dr. Nevenka Krčevski Škvarč, dr. med., spec. anesteziologinja iz UKC Maribor.
Avtorica: Vesna Vilčnik
Bolečina je ena od zelo pogostih in velikokrat težko rešljivih težav, ki spremljajo starejšega človeka. Pa je bolečina tudi normalen del staranja?
Bolečina ni normalen del staranja: staranje je normalen, neizogiben proces, bolečina ni. Kakšno je življenje starejših, je rezultat številnih dejavnikov, od dednih in osebnostnih, načina življenja, prisotnih kroničnih bolezni in posledic poškodb, socialnih in ekonomskih dejavnikov do vpliva družbe. Starost bi morala biti obdobje miru in zadovoljstva ter sprejemanja stvari takšnih, kot so, zaradi modrosti, zgrajenih na življenjskih izkušnjah. Žal se s staranjem zviša občutljivost za kronične bolezni in zmanjša telesna zmožnost, kar je pogosto združeno z občutenjem bolečine.
Kateri so najpogostejši vzroki za bolečino pri starejših?
Najpogostejše so bolečine v sklepih, zlasti kolkih in kolenih, ter v hrbtenici, ne gre pa prezreti tudi bolečine zaradi slabe prekrvljenosti, bolečine v prebavilih, bolečine zaradi rakavih bolezni in bolečine, ki so posledica sladkorne bolezni ali prebolelega pasovca.
Je bolečina pri starejših pogosto preslabo zdravljena oziroma morda celo prezrta?
Bolečina pri starostnikih je lahko prezrta, ker jo pogosto stoično prenašajo, nekateri pa tiho trpijo tudi hude bolečine. Kognitivno pešanje, nevrološke bolezni in demenca so pogost vzrok, da nam starejši niso sposobni sporočiti svoje bolečine. Zdravljenje kronične bolečine nasploh ni optimalno učinkovito in zlasti pri starejših predstavlja težave za primerno olajšanje.
Kot ste omenili, nekateri ljudje začnejo tožiti ob prvih znakih blage bolečine, drugi pa tiho trpijo … Kakšna so vaša priporočila pri prepoznavanju »škodljive« bolečine?
Dolgotrajna bolečina tudi v lažji obliki predstavlja obremenitev in motnjo, hkrati pa je lažje obvladljiva od srednje močne do močne. Zato je smotrno opredeliti, zakaj je prisotna in kako jo obvladati, ko je moteča. Škodljiva bolečina je tista, ki zmanjša kakovost življenja in negativno vpliva na počutje, duševno in telesno funkcioniranje, spanje in socialne odnose. Vsak posameznik ima svoje prioritete v določanju, kaj od navedenega zanj predstavlja največji problem in ustvari trpljenje zaradi čutenja bolečine. Takšno bolečino moramo zdraviti z različnimi pristopi na vse komponente vpliva bolečine. Starostniki se pogosto ne znajo in ne morejo izraziti o vplivu bolečine na kakovost življenja, zato si pomagamo z različnimi lestvicami za opredelitev jakosti in kakovosti bolečine, depresije, strahu, spanja, družabnosti in telesnega funkcioniranja.
Omenili ste lestvice; uporabljate za oceno bolečine kakšne vprašalnike?
Za oceno bolečine uporabljamo različne vprašalnike in lestvice, s katerimi lahko opredelimo vrsto bolečine in njeno jakost. Najbolj se uporabljajo preproste kategorične lestvice besed ali številk, s katerimi opredelimo bolečino, kot ni prisotna, blaga, srednje močna, zelo močna in neznosna, ali pa s številkami od 0 do 10. Za bolnike s pešanjem kognitivne sposobnosti pa lahko uporabimo lestvice obrazov in njihove besedne izraze. Posebno težko je opredeliti bolečino pri starostnikih, ki niso več zmožni besednega izražanja, za njih uporabljamo posebne opazovalne lestvice.
Kako ocenite bolečine in ovrednotite uspešnost analgetičnega zdravljenja pri bolnikih z demenco?
Dementni bolniki nam pogosto ne morejo podati ocene bolečine, zato moramo uporabiti posebne lestvice za ocenjevanje bolečine, ki so osnovane na stopnji kognitivnega dojemanja bolnika ali na opazovanju njegovega telesnega in govornega izraza.
Kakšne posledice lahko ima nezadovoljivo lajšanje bolečine pri starejših?
Nezadovoljivo olajšana bolečina ima lahko na starejše zelo škodljive učinke: zmanjša jim tek, postanejo šibki in brez energije, moti jim spanje, lahko postanejo duševno spremenjeni, nejevoljni, razdražljivi ali depresivni in se izolirajo iz družbe.
Na doživljanje bolečine vplivajo tudi izkušnje iz preteklosti (npr. doživljanje trpljenja bližnjega sorodnika, ki je imel podobno bolezen) in strah. Kako takšne izkušnje povečajo bolečino?
Strah negativno vpliva na procesiranje bolečine, ojača njeno doživljanje. Tudi slabe izkušnje povzročijo takšen učinek, da bolečino doživljamo močneje. Ti vplivi so danes dokazljivi s funkcionalnim slikanjem možganov. Sprememba okolja, ko starostniki prehajajo v institucionalno varstvo, tudi zelo poveča čutenje bolečine, tako da se kronična bolečina pri teh starostnikih pojavlja v 45 do 83 odstotkih primerov.
Najbrž je za zdravljenje bolečin pomembno tudi, ali gre za akutne ali kronične bolečine.
Opredelitev bolečine po trajanju je poleg ugotovitve vzroka bolečine in njenega mehanizma pomembna za izbiro načina zdravljenja. Običajno akutno bolečino lažje opredelimo in lažje olajšamo kot kronično, in dejansko je učinkovito lajšanje akutne bolečine najboljša preventiva, da ne postane kronična.
Imajo bolniki, morda tudi zdravniki, odpor do uporabe opioidnih analgetikov (zaradi strahu pred razvojem odvisnosti). Kakšno je vaše mnenje o tem?
Opioidi so zelo koristni analgetiki, ko jih uporabljamo za primernega bolnika in pravilno. Njihova uporaba je povezana z neželenimi učinki, ki uporabo lahko omejujejo ali onemogočijo. Bolniki, ki jim opioidi ne povzročajo običajnih neželenih učinkov: slabost in bruhanje, zaspanost in zaprtje, so najbolj zaskrbljeni zaradi omejitve vožnje. Zdravniki imajo v glavnem pomisleke glede poznejših neželenih učinkov, in sicer pešanja analgetičnega učinka, izkoriščanja zdravila in zasvojenosti. Zato je treba dobro opredeliti pravo indikacijo za daljše zdravljenje z opioidi in bolnika primerno nadzorovati, da se morebitni neželeni učinki takoj ugotovijo in primerno razrešijo. Pri starejših se sicer kaže več neželenih učinkov pri uporabi analgetikov, zlasti opioidov. Razlog temu je spremenjeno sprejemanje zdravila v telo, spremenjena razporejenost zdravila v telesu ter spremenjena presnova in izločanje zdravil. Ob tem vlogo igrajo tudi spremembe v živčnem sistemu, kjer upada število celic, receptorjev za opioide in druge učinkovine, ki sodelujejo v prenosu bolečinskih dražljajev in sooblikovanju doživljanja bolečine. Zaradi tega mora biti odmerjanje zdravil za starostnika ustrezno, intervali jemanja zdravil pa so najpogosteje podaljšani.
Pri starejših bolečino pogosto spremlja tudi depresija. Je v teh primerih potrebno zdraviti tudi depresijo?
Učinkovito lajšanje bolečine prepreči nastanek depresije zaradi nje. Ko pa je prisotna, se mora prav tako obravnavati. Takrat med zdravili za depresijo izbiramo tiste, ki imajo analgetični vpliv in glede na potrebo po spodbujevalnem ali pomirjevalnem učinku. Pri tem moramo biti pozorni na kombinacije drugih zdravil in analgetikov zaradi morebitnih interakcij.
Kako pogoste so nezaželene medsebojne interakcije zdravil in stranski učinki?
Stranski učinki so vezani na vrsto zdravila in so dokaj pogosti. Eni po tednu ali dveh izzvenijo, drugi lahko ostanejo in jih moramo obravnavati, če niso resni in omogočajo analgetično zdravljenje. Pravilna uporaba, kontrola bolnika in preventiva pogostih neželenih učinkov so dejavniki, ki omogočajo varno in učinkovito zdravljenje. Starostniki imajo pogosto več kroničnih bolezni in uporabljajo številna zdravila. Možne interakcije med zdravili in analgetiki pri starostniku so pogosto prisotne in omejujejo izbiro analgetikov za zdravljenje bolečine.
Katere so nefarmakološke oblike zdravljenja in koliko se pri nas uporabljajo?
Nefarmakološke metode zdravljenja bolečine so pri starejših vedno prva izbira. Najpogosteje se uporabljajo metode fizikalne terapije, zlasti elektroterapija. Med bolniki ni preveč priljubljena zaradi telesne obremenitve in nezmožnosti izvajanja ambulantnega zdravljenja. Metode psihoterapije so tudi zelo koristne, vendar jih premalo uporabljamo. Po navadi koristimo več različnih pristopov zdravljenja bolečine, ki obsega analgetike, fizikalne metode, svetovanja in psihično podporo, s čimer lahko bistveno zmanjšamo uporabo zdravil. Zdravljenje bolečine pri starejših ne sme biti zastavljeno enako kot za mlajše, prilagojeno mora biti posebej zanje. Za neobvladano bolečino pride v poštev intervencijsko invazivno zdravljenje, vendar po natančni opredelitvi primernosti bolnika in izvedljivosti posega, kot so radiofrekvenčna lezija, vertebroplastika, kifoplastika, nukleoplastika, elektrostimulacija hrbtenjače in implantacija medikamentoznih črpalk.
Februar 2015
