Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Prvo, drugo, oboje ali nič od navedenega. Vse to je lahko odgovor na vprašanje, kaj vzeti, ko se nas je lotila kakšna nadloga, ko se ne počutimo najbolje ali ko v navalu zagona in skrbi za zdravje želimo narediti nekaj, da bi odpravili škodljive posledice preteklih ravnanj. Enoznačnega odgovora ni, tako kot ni čudežnega zdravila ali prehranskega dopolnila. Se bomo pa lažje odločili in razumeli nasvet farmacevta v lekarni, če bomo poznali razliko med zdravilom in prehranskim dopolnilom.

Avtor: Mag. Matjaž Tuš, mag. farm.

 

 

Prehranska dopolnila so namreč izdelki, ki so po obliki, v nekaterih primerih pa tudi po sestavi, zelo podobni zdravilom. In tako kot zdravila so tudi nekatera prehranska dopolnila na voljo v lekarni. Tudi opozorili na ovojnini: »Shranjevati nedosegljivo otrokom!« in »Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti« spominjata na tiste, ki jih poznamo s škatlic zdravil. Vendar nas te podobnosti ne smejo zavesti. Namen in značilnosti zdravil in prehranskih dopolnil se pomembno razlikujejo, s tem pa tudi vpliv na naše zdravje in dobro počutje.

Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Vsebujejo lahko različne snovi, kot so vitamini, minerali, aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, mikroorganizmi (na primer probiotične bakterije), rastline in rastlinske izvlečke ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, vendar le, če je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena. Od običajnih živil se razlikujejo po tem, da vsebujejo hranila ali druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom v zgoščeni obliki. To pomeni, da že majhna količina tovrstnih živil vsebuje veliko količino ene ali več snovi, zato morajo biti prehranska dopolnila v takšnih oblikah, da jih lahko uživamo v odmerjenih majhnih količinskih enotah. Te oblike so enake tistim, ki jih poznamo pri zdravilih. Najpogosteje so prehranska dopolnila na voljo v obliki tablet, kapsul, zrnc, praškov ali tekočin v ampulah in različnih stekleničkah, ki omogočajo njihovo odmerjanje. Glede na to, da so prehranska dopolnila zgoščen vir posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim delovanjem, sta opozorili glede prekoračitve odmerka in shranjevanja, ki jih na običajnih živilih ne najdemo, povsem na mestu. Tudi opozorilo, da prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano, ima pomembno sporočilno vrednost, zato tudi ta navedba sodi med obvezne označbe vsakega prehranskega dopolnila.

Prehrana pomembno vpliva na naše zdravje in dobro počutje, vendar to ne pomeni, da lahko z živili oziroma s prehranskimi dopolnili preprečimo, zdravimo ali celo ozdravimo neko bolezen. Temu so namenjena zdravila. Nekatera zdravila lahko predpiše samo zdravnik, druga so na voljo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Za vsa zdravila pa velja, da morajo biti varna, kakovostna in učinkovita. Te lastnosti mora proizvajalec oziroma imetnik dovoljenja za promet z zdravilom dokazati pred neodvisnim organom, pristojnim za zdravila. Postopki dokazovanja učinkovitosti, varnosti in kakovosti so praviloma dolgotrajni in zelo zahtevni, vendar nujno potrebni, da je zdravilo na lekarniških policah ali v ambulantah res takšno, kot navaja proizvajalec. Tudi na področju živil je cela vrsta evropskih in nacionalnih predpisov, ki opredeljujejo zahteve in omejitve glede prehranskih dopolnil, vendar lahko nosilec živilske dejavnosti da izdelek na trg, ne da bi mu bilo treba prej dokazati varnost in skladnost izdelka z zahtevami zakonodaje. Sestava, označevanje in oglaševanje prehranskih dopolnil je tako v veliki meri odvisna od interesov nosilca živilske dejavnosti, njegovega poznavanja, razumevanja, tolmačenja in spoštovanja živilske zakonodaje, njegovih tehnoloških zmogljivosti in zahtev oziroma pričakovanj potrošnikov. Tako imamo na tržišču zelo kakovostne izdelke, ki jih proizvajajo oziroma tržijo zaupanja vredni in dobro usposobljeni proizvajalci, in žal tudi takšne, ki to niso in so lahko celo nevarni za zdravje. Takšni izdelki lahko vsebujejo preveliko količino pesticidov, težkih kovin (na primer svinca, kadmija, živega srebra) in drugih onesnaževal (na primer dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov). Vsebujejo lahko tudi sestavine, katerih varnost v prehrani ljudi ni bila znanstveno utemeljena, ali pa so celo dokazano škodljive. Verjetno pa je največ primerov nepoštenih praks na področju označevanja, predstavljanja in oglaševanja prehranskih dopolnil. Zakonodaja določene trditve, ki navajajo ali namigujejo, da obstaja povezava med kategorijo živila, živilom ali eno od njegovih sestavin na eni strani in zdravjem na drugi strani, dopušča, zagotovo pa med njimi ni takšnih, ki obljubljajo ozdravitev raka ali kakšne druge bolezni, izboljšanje spolne moči, razstrupitev ali razkisanje organizma in podobno. Pričakovati, da bo prehransko dopolnilo imelo takšne učinke in da bo ob tem še povsem varno in brez neželenih učinkov, je podobno, kakor pričakovati, da bomo zgolj s ščetkanjem zob odpravili zobobol. Z rednim ščetkanjem zob bomo zagotovo zmanjšali število bolečih obiskov zobozdravniške ambulante ter poskrbeli za boljši videz in zadah, tako kot lahko s kakovostnimi prehranskimi dopolnili v določenih primerih zmanjšamo tveganje pojava bolezni ali poskrbimo za boljše počutje. Za odpravo zobobola pa bo treba poseči po zdravilu proti bolečinam in obiskati zobozdravnika.

In kako ločiti zrno od plevela? To je trd oreh že za strokovnjake, za nepoznavalce pa še toliko bolj. Zagotovo je najbolje za nasvet vprašati lekarniškega farmacevta, ki bo tudi presodil, ali je dopolnjevanje prehrane s prehranskimi dopolnili v vašem primeru sploh potrebno oziroma smiselno. Dragocen bo tudi njegov nasvet glede izbire prehranskega dopolnila. Če se pred nakupom niste posvetovali s strokovnjakom, potem je izmed množice podobnih izdelkov najvarneje izbrati tistega, za katerim stoji uveljavljen proizvajalec z imenom in naslovom in ne samo poštni predal ali spletni strežnik v tujini. V vsakem primeru pa velja: če je prelepo, da bi bilo res, potem zagotovo ni res.

 

Marec 2017

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja