Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Zloraba psihoaktivnih snovi (PAS) izhaja že iz časa jamskega človeka, ki je že v prazgodovini  odkril drugo plat rastlin, tako so že pred osmimi tisočletji na območju današnjega Peruja izkoriščali učinke kokinih listov. Vse od takrat so PAS nezadržno povezane s človeškim delovanjem, najsi gre za burna sedemdeseta leta, zaznamovana z vonjem po marihuani in s čarobnim belim prahom, ali pa današnje substance, ki spremljajo tudi zabave v najbolj priljubljenih nočnih klubih. Vse od terapevtskih zdravljenj, verskih obredov in povečevanja umske zmogljivosti – psihoaktivne snovi so prisotne tudi v 21. stoletju.

Avtorica: Nika Arsovski

Zloraba psihoaktivnih snovi

PAS primarno vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema, posledično torej tudi na učinkovanje naših možganov. Tako spremenijo naše zaznavanje, vplivajo na počutje in zavest, glede na različne učinke na organizem, posledice delovanja ipd. Najsi gre za prepotrebno zbranost ali pa prekomerno evforijo, zaradi svojega učinka so bile psihoaktivne snovi skorajda od samega začetka pogosto zlorabljene, bodisi zaradi prekomerne količine ali drugovrstnega namena. PAS delimo na več skupin. V povezavi z odvisnostjo ločimo mamila in psihoaktivne snovi, ki povzročajo zgolj duševno odvisnost, ter takšna, ki povzročajo tudi telesno odvisnost. V slednjo skupino uvrščamo tako opij kot tudi heroin, alkohol in morfin. Nekateri strokovnjaki delijo snovi tudi glede na učinek in negativne posledice, tako ločimo manj nevarna mamila oz. »mehke droge« ter posebno nevarna mamila ali »trde droge«. Psihoaktivne snovi se ločijo tudi glede na sam izvor, vse od opija in kanabisa, ki spadata med naravna mamila in PSA, do polisintetičnih mamil in psihoaktivnih snovi. Ob tem poznamo še sintetična mamila in PSA. Nekatere izmed tovrstnih snovi se nahajajo v praških, granulatu ali pa v obliki tablet, spet druge v obliki svečk, tekočine, olja in plina. Medtem ko nekatere v telo vnašamo s pomočjo injekcij v žilo ali mišico, druge zahtevajo vdihovanje ali kajenje, tretje pa peroralno ali rektalno uporabo.

Klasika je med uporabniki še vedno najbolj priljubljena

Skozi zgodovino so se na prizorišču menjavale številne snovi, poleg tistih, ki vse od prejšnjega stoletja zaznamujejo zgodovino človeka, pa v zadnjih letih strokovnjaki na trgu zaznavajo tudi številne nove. In katere so v tem trenutku najbolj aktualne? »Od t. i. ´klasičnih´ psihoaktivnih snovi so to marihuana, heroin, kokain, amfetamin, med novimi PAS pa je zaradi razmeroma majhnega števila primerov predoziranj epidemiološka slika pestrejša. Po naših podatkih je največ primerov predoziranj z GHB, 3-MMC in MDMA. Podobno kot v ostalih državah je trend uporabe novih PAS zaznati tudi pri nas, vendar je število uporabnikov teh snovi razmeroma majhno v primerjavi z uporabniki  ‘klasičnih psihoaktivnih snovi’,« odgovarja Damjan Grenc, dr. med., vodja oddelka za klinično toksikologijo in farmakologijo na ljubljanskem Kliničnem centru. GHB je okrajšava za gama hidroksibutirat in se največkrat nahaja v tekoči obliki, brez kakršnega koli vonja ter z le rahlo slanim okusom. Primarno ga prepoznamo kot močan belkast prah, ki deluje kot sedativni hipnotik. Njegova prvotna vloga je uspavalna, medtem pa v manjših količinah povzroča evforijo, ki jo lahko primerjamo z vinjenim stanjem, pri večjih pa uporabnik postane omotičen in zaspan, sledita lahko tudi bruhanje in izguba zavesti. Sami učinki snovi so odvisni od količine same, sredstvo pa prične delovati vse od desetih minut do ene ure po zaužitju in trajajo tudi do treh ur. Ob nižjih dozah se nas poloti evforija, počutimo se sproščene in nadvse zgovorne, pride lahko tudi do povečanega libida, medtem ko se vse to pri srednji dozi (1,5–2,5 g GHB) združi s slabostjo, napadom, podobnim epilepsiji, in celo izgubi spomina. Ob močnih dozah GHB-ja lahko utrpimo izgubo zavesti, zmanjša se nam frekvenca dihanja, kar lahko posledično vodi tudi v smrt. Vsekakor pa se delovanje substance razlikuje glede na uporabnika, kljub temu pa učinki nekoliko spominjajo na MDMA, zato ga številni strokovnjaki imenujejo kar poulični ekstazi.

Od zmanjševanja apetita do popuščanja zavor

MDMA je glavna sestavina javnosti dobro poznanega ekstazija, zaradi česar se uvršča v sam vrh priljubljenosti. Nahaja se v obliki prahu, kristalov, tablet ali kapsul, učinki substance pa trajajo tudi do pet ur. MDMA je leta 1912 odkrila ameriška farmacevtska družba, medtem ko je iskala zdravilo za zmanjševanje apetita, vendar pa je substanco pozneje opustila zaradi psihoaktivnih učinkov. V petdesetih letih je pritegnil zanimanje severnoameriške vojske, ki je iskala sredstvo za “popustitev zavor”. Gre za entaktogeno drogo, ki v nas vzbudi evforične občutke, empatijo in povezanost s soljudmi, deluje pa tako stimulativno kot tudi psihedelično. MDMA zmanjšuje občutek strahu, čeprav njeno delovanje v človeškem telesu še ni povsem raziskano. Znano je, da substanca deluje na sproščanje različnih živčnih prenašalcev, ob tem pa tudi neposredno na receptorje, ki se nahajajo v celicah. Vpletena je tudi v sproščanje hormonov, vse od oksitocina do ADH-ja. V našem telesu povzroči evforično obnašanje, povečuje energijo in dobro počutje, medtem ko zmanjšuje nervozo in agresivnost. Uporabnike lahko prepoznamo po razširjenih zenicah, povišani telesni temperaturi, močnem potenju in zamegljenem vidu, ob tem pa jih muči tudi nespečnost in nezmožnost uriniranja. Poleg zmanjševanja apetita uporaba MDMA moti našo koncentracijo in povzroča paranojo ter motnje spomina, ob depresiji in epileptičnih napadih pa lahko vodi tudi v kap in posledično smrt. V zadnjem času na slovenskem trgu strokovnjaki opažajo porast ekstazijev z višjo vsebnostjo MDMA (pred letom dni so na Primorskem opazili rdeče tabletke z znakom priljubljene avtomobilske znamke Porshe), ki lahko povzročajo hude slabosti in druge nezaželene učinke.

Sladoled, ki vzbuja občutek topline

Evforični stimulans iz skupine beta-ketoamfiteminov 3-MMC se pojavlja v kristalih različnih velikosti in v obliki finega belega prahu. Na slovenskih tleh se je prvič pojavil pred petimi leti, vse od takrat pa se ga je zaradi oblike prijelo ime ‘sladoled’. Ob občutkih ugodja, evforije in topline, ki jih povzroča ob nizkih količinah, pa lahko visoke doze privedejo do zmedenosti, tresenja, aritmije ali bolečin v prsnem košu ter želodcu. Po eni uri, ko učinki običajno minejo, se pri večini uporabnikov sproži želja po novi dozi. Prav zaradi tega in kratkega delovanja snovi obstaja velika nevarnost predoziranja. Naše telo sicer hitro razvije toleranco na učinke 3-MMC, zaradi česar uporabniki razvijejo željo po še večji količini, zato lahko zloraba vodi v hudo odvisnost. Ob visokih dozah lahko pride do krčev, epilepsije, pospešenega bitja srca ali vročinskega udara, po uporabi pa tudi do depresije in močnega nihanja razpoloženja. Uporaba običajno poteka oralno ali z vdihavanjem skozi nos. Kljub številnim novim psihoaktivnim snovem pa po podatkih centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC uporabniki še vedno najpogosteje posegajo po marihuani.

Epilepsija, zastoj srca, vročinski udar in nezavest

In kakšni so nezaželeni učinki psihoaktivnih snovi, ki so posledica zastrupitve? »Teh ni mogoče na splošno opisati. Različne PAS imajo zaradi načina delovanja v telesu različne neželene učinke. Heroin npr. povzroči nezavest in zastoj dihanja, kokain pa epileptične krče, zastoj srca, pregrevanje telesa, odpoved delovanja ledvic,« pojasnjuje sogovornik, ki pri tem opozarja, da je treba poiskati pomoč strokovnjakov takoj, ko uporabnik zazna simptome in znake, ki se razlikujejo od pričakovane »zadetosti«. Med najpogostejše nezaželene učinke psihoaktivnih snovi tako uvrščamo epileptične napade, ki jih zaznamujejo tresenje, krči in motnje zavesti, ter vročinske udare. Ob slednjih moramo prizadeto osebo kar se da hitro odpeljati v miren in hladen prostor, kjer ga z mlačno vodo hladimo po telesu. Med posledice spadajo tudi psihoze, vključno s samomorilskimi nagnjenji, in otekline možganov, ki se odražajo v bruhanju, zmedenosti in glavobolu.

 

V okviru nevladnih organizacij so pred časom vzpostavili devet točk, kamor lahko uporabniki oddajo vzorce novih psihoaktivnih snovi v testiranje. V Ljubljani vas bodo sprejeli v DrogArtu in Stigmi, v Kranju deluje Labirint, v Kopru Svit in v Novi Gorici Šent. Celjani se lahko obrnete  na JZ Socio, Mariborčani na Zdravo Pot in Infopeko, medtem ko se v Ptuju lahko zatečete v ArsVitae.

 

Oktober 2017

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja