Akutno vnetje žolčnika

Akutno vnetje žolčnika prepoznamo po nenadni, močni bolečini pod desnim rebrnim lokom, ki se lahko širi nazaj proti hrbtu. Pogosto jo spremljajo bruhanje, slabost in vročina. Gre za pogosto bolezensko stanje, ki zahteva takojšnjo bolnišnično obravnavo, v večini primerov tudi kirurško zdravljenje.

Vloga žolčnika v telesu

Žolčnik je votli organ hruškaste oblike pod desnim rebrnim lokom, skrit pod jetri. Njegova naloga je, da skladišči in postopoma sprošča žolč, gosto rumeno zeleno tekočino, ki jo proizvajajo jetra. Slednja je ključnega pomena za prebavo, saj sodeluje pri razgradnji maščob v prebavnem traktu. Motnje v odtoku žolča, najpogosteje zaradi nastanka žolčnih kamnov, pa lahko vodijo v draženje in vnetje stene žolčnika ter posledično razvoj akutnega vnetja žolčnika t. i. akutni holecititis.

Preberite tudi: Žolčnik in žolčni kamni

Kdo je bolj podvržen?

Akutno vnetje žolčnika je najpogosteje (v 95 % primerov) posledica zapore izvodila žolčnika, do katere pride zaradi nastanka žolčnih kamnov. Vnetje žolčnika se lahko pojavi tudi pri tistih, ki nimajo žolčnih kamnov, predvsem pri ljudeh z zelo hudimi bolezenskimi stanji.

Pogosteje ga opazimo pri bolnikih, ki so dalj časa umetno hranjeni, pri tistih z obsežnimi poškodbami ali opeklinami ter pri bolnikih po zahtevnih operacijah, na primer na srcu. Še posebej visoko je tveganje za nastanek akutnega vnetja žolčnika pri starejših in pri sladkornih bolnikih – med pomembne dejavnike za nastanek žolčnih kamnov namreč uvrščamo tako debelost kot tudi starost pa tudi posamezna zdravila.

Akutno vnetje žolčnika je težava tudi pri nosečnicah, kjer so pogosti vzvod hormonske spremembe, pri čemer progesteron upočasni krčenje žolčnika, posledično se žolč počasneje prazni in zato lahko pride do njegovega zastajanja. Hkrati se spremeni sestava žolča, kar poveča verjetnost za nastanek žolčnih kamnov in posledična vnetja.

Akutno vnetje žolčnika je precejšnja težava pri imunsko oslabljenih bolnikih in sladkornih bolnikih, saj so značilni znaki pogosto manj izraziti oz. dokaj neznačilni, zaradi zabrisane klinične slike pa je lahko diagnostika otežena in počasnejša, kar poveča tveganje za zaplete.

Diagnostika akutnega vnetja žolčnika

»Akutno vnetje žolčnika ni tako redko, kot si morda predstavljamo. V novomeški bolnišnici operiramo približno en tak primer na teden, kar pomeni okoli 50 pacientov na leto. Gre predvsem za paciente z žolčnimi kamni, pri katerih pride do naknadnih zapletov z vnetjem. Daljše kot so čakalne dobe za elektivne operacije, več je tudi vnetij. Kamni se pogosto zagozdijo, predvsem po mastnem obroku, kar povzroči žolčne kolike. Približno 10 % pacientov, ki imajo napade žolčnih kolik, v desetih letih razvije akutno vnetje žolčnika. Bolje je žolčnik preventivno odstraniti prej, saj je operacija najbolj varna v fazi, ko je napadov še malo, žolčnik pa še dokaj nespremenjen,« pojasni Rok Testen, dr. med., spec. splošne kirurgije, iz Splošne bolnišnice Novo mesto.

Pri večini posameznikov lahko zdravnik postavi diagnozo že na podlagi klinične slike in značilnih težav, kot je stalna bolečina pod desnim rebrnim lokom. Zdravnik lahko bolečino potrdi tudi s pritiskom na to področje med globokim vdihom. Če pri tem izzove močno bolečino, je ta značilen znak vnetja. Diagnozo akutnega vnetja žolčnika se potrdi s pomočjo laboratorijskih izvidov in ultrazvoka trebuha. Pri krvnih preiskavah je mogoče opaziti povišane vnetne parametre, za razliko od žolčnih kolik, pri katerih so krvne preiskave pogosto brez sprememb. Na ultrazvočni sliki pa je mogoče opaziti povečan in napet žolčnik, tudi zadebeljeno steno le tega in morebitno tekočino okrog njega, v večini primerov tudi žolčne kamne. Če kljub preiskavam še vedno ni mogoče postaviti diagnoze, se lahko opravijo še dodatne preiskave, kot sta CT trebuha ali magnetnoresnonančna preiskava.

Po postavitvi diagnoze

Odločitev o metodi zdravljenja na podlagi laboratorijske in slikovne diagnostike sprejmeta kirurg in anesteziolog, saj sam kirurški poseg poteka v splošni anesteziji. Pri postavljanju diagnoze sodeluje širok spekter specialistov, od rentgenologa do osebnega zdravnika oz. internista, pogosto je v pomoč tudi mnenje nekaterih subspecialistov, npr. gastroenterologa ali kardiologa v primeru posameznih spremljevalnih bolezni.

Zdravljenje

Pri konservativnem zdravljenju gre v prvi fazi predvsem za umiritev stanja s pomočjo infuzije, s sočasno uporabo protibolečinskih zdravil in antibiotikov v primeru okužbe. Priporočen je krajši post za kar najmanjše draženje žolčnika, v tem času pa se budno spremljajo krvni izvidi in počutje bolnika – če se vnetje zmanjšuje in se stanje izboljšuje, je takšno zdravljenje uspešno.

»Pacienta se hospitalizira, uvede se antibiotično in podporno zdravljenje, spremljajo se kontrole in krvni izvidi, da se oceni odziv na zdravljenje. Včasih se lahko tudi nekoliko počaka, da se stanje izboljša oziroma umiri, vnetni parametri padejo, nato se pacienta odpusti in se operacija odloži, običajno v roku šestih tednov,« pojasni sogovornik in doda, da je v večini primerov najbolj priporočljiv operativni poseg, saj se s tem bistveno zmanjša tudi verjetnost za ponavljajoče se težave (pri 50 % konservativno zdravljenih pacientov se težave ponovijo): »V primeru kirurškega zdravljenja so rezultati bistveno boljši, če se poseg opravi do 72 ur od nastopa simptomov. Idealno je operativni poseg opraviti, še preden pride pacient na odstranitev žolčnika v fazi akutnega vnetja, saj je takrat pogosto vnetje že napredovalo.«

Laparoskopska holecistektomija

Kirurško zdravljenje je v zadnjih desetletjih močno napredovalo in je dandanes povečini minimalno invazivno – laparoskopska holecistektomija. Pri tej kirurgi odstranijo žolčnik s pomočjo manjših rezov, skozi katere se vstavijo tanka kamera in instrumenti, s katerimi se žolčnik odstrani. Žolč tako še vedno nastaja v jetrih, vendar namesto v žolčnik nato odteka neposredno v črevo. Gre za metodo zdravljenja, ki se priporoča tudi za starejše, saj je sorazmerno varna in predstavlja majhno tveganje za zaplete po posegu.

Z zgodnjo operacijo se pomembno zmanjša obolevnost in skrajša okrevanje

»Prednost laparoskopske odstranitve žolčnika v akutni fazi bolezni je predvsem v tem, da odstranimo žarišče težav – vnet žolčnik, ki bi z veliko verjetnostjo ponovno povzročal težave. V primerjavi s klasično operacijo laparoskopski pristop omogoča tudi hitrejše okrevanje in krajšo hospitalizacijo. Olajšanje po opravljeni operaciji občutijo predvsem pacienti, ki so pred operacijo imeli težave, npr. biliarne kolike.

Preberite tudi: Kolike pri odraslih

Žolčnik sam po sebi nima življenjsko nujnih funkcij, njegova glavna vloga je shranjevanje žolča, ki pomaga pri prebavi mastne hrane. Ko se žolčnik krči, se kamni lahko premikajo, kar povzroča biliarne kolike in nadaljnje zaplete. Pri akutnem vnetju je žolčnik močno otečen in vnet, v najhujših primerih se lahko razvije gangrena, kjer odmre stena žolčnika. Lahko pride do predrtja, iztekanja žolča v trebušno votlino in nastanka abscesov. Vnetje lahko napreduje in povzroči resno poslabšanje bolnikovega stanja, vključno s sepso, kar je lahko življenje ogrožajoče stanje,« pojasnjuje Testen, ki opozori, da je poseg v akutni fazi vnetja tehnično zahtevnejši, saj je tkivo zaradi vnetja že spremenjeno, otečeno in zato slabše pregledno, kar pogosto pomeni, da je težje natančno prepoznati anatomske strukture, s čimer se poveča verjetnost operativnih zapletov.

Preberite tudi: Sepsa: Kako prepoznati simptome, preprečiti okužbo in pravočasno ukrepati

Z zgodnjo operacijo se zato pomembno zmanjša obolevnost in skrajša samo okrevanje, večji premislek pa je potreben pri bolnikih s pridruženimi boleznimi in tistih z visokim tveganjem. V takih primerih se zdravniki pogosto najprej odločijo za konservativno zdravljenje ali perkutano dreniranje žolčnika (pri tem razbremenijo žolčnik z drenažo, da se vnetje umiri, in šele kasneje opravijo operacijo).

Po operativnem posegu

Po samem operativnem posegu se priporoča dieta, ki izključuje preveč mastna živila, obenem pa se odsvetuje dvigovanje težjih bremen nekaj tednov po operaciji. Tudi sicer se lahko z zdravim življenjskim slogom preventivno izognemo težavam, ki jih povzroča vnetje žolčnika. Sploh v oziru omejevanja pretirano mastne prehrane, saj ta lahko bistveno bolj obremeni sam žolčnik.

Preventiva

»Na pojav žolčnih kamnov in posledičnega akutnega vnetja žolčnika bistveno vpliva širok spekter dejavnikov od življenjskega sloga do spola in genetike, zato izogibanje pretirano mastni hrani pri pacientih z znanimi kamni v žolčniku ni stoodstotna preventiva, dokazano pa pomaga,« še zaključi sogovornik.

ABC

A Žolčnik sam po sebi nima življenjsko nujnih funkcij, njegova glavna vloga je shranjevanje žolča.

B Akutno vnetje žolčnika je najpogosteje posledica zapore izvodila žolčnika.

C Laparoskopska holecistektomija omogoča hitrejše okrevanje in krajšo hospitalizacijo.