Kadar se sprašujemo, kaj jesti, da se bo naše črevesje ob driski čim prej umirilo, je najprej treba vedeti, kakšne vrste drisko imamo. Pri driskah je treba ločiti med akutnimi in kroničnimi driskami. Povzročitelji akutnih drisk so v glavnem okužbe, kronične driske pa so redko infekcijskega izvora. »Povzročajo jih sicer lahko tudi kakšni zajedavci, na primer amebe in lamblije, ampak tega je v razvitem svetu malo.
Večinoma pri nas kronične driske povzročajo kronična vnetja črevesa,« je razložil prof. dr. Rok Orel, dr. med., predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Poudaril je, da lahko pri akutni driski jemo bolj ali manj vse, kar nam »paše«, medtem ko pri nekaterih kroničnih driskah ne velja pravilo, da lahko uživamo, kar želimo, temveč se je treba držati predpisane diete za posamezno bolezen.
Kaj običajno povzroča drisko?
Pri driskah je treba jasno ločiti med akutnimi in kroničnimi driskami. Akutne so tiste, ki se začnejo načeloma nenadoma, trajajo nekaj dni, kakšen teden oziroma največ dva. Povzročitelji so v glavnem okužbe. V razvitem svetu gre predvsem za virusne driske. Najpogostejši so rotavirusi; virus je prisoten vedno, najbolj pa pride do izraza pozimi. Znaki okužbe z rotavirusi so poleg driske še slabost, bruhanje in vročina. Najranljivejši so otroci, še posebno dojenčki.
Usodne posledice ima lahko rotavirusni meningitis. Pogosto je potrebna hospitalizacija, zato zelo priporočamo cepljenje dojenčkov proti rotavirusom. Cepljeni otroci bolezni ne dobijo ali pa poteka v zelo blagi obliki. Sicer pa poleg rotavirusov povzroča drisko še mnogo drugih virusov. Okoli 10 do 20 % drisk povzročajo različne patogene bakterije, v tem primeru govorimo o bakterijski okužbi. Najmanj pogoste so parazitne driske, teh je okoli odstotek ali dva.
Najbrž to velja za naše, evropsko okolje?
Tako je. Če potujemo v kraje z nižjimi higienskimi standardi, se to razmerje prevesi v smer bakterijskih in parazitnih drisk. Različni povzročitelji imajo različne mehanizme delovanja. Pri koleri in nekaterih drugih bakterijskih driskah, na primer, bakterije izločajo toksin, ki povzroči, da naše črevesne celice izločijo velike količine tekočine v črevo.
Temu rečemo sekretorna driska, za katero je značilna izjemno velika izguba tekočine. Velika večina drugih virusov in bakterij pa povzroči vnetje, poškoduje črevesno sluznico in zaradi tega vnetja pride še do driske.
Kdaj je v primeru akutne driske pri otroku treba obiskati zdravnika?
Kadar ocenimo, da gre za hujšo drisko, je smiselno obiskati zdravnika. Najpomembnejši podatek je, koliko je otrok dehidriran. Dehidracija je dejansko daleč najnevarnejša stvar pri driski. Mlajši kot je otrok, hitreje pride do dehidracije. Kadar ima majhen otrok močno drisko, ob tem pa še močno bruha, lahko zelo hitro pride do dehidracije.
Pozorni moramo biti torej na tekoče blato, če je odvajanje pogosto, če otrok bruha in ne pije. Ob tem je dobro preverjati tudi, koliko odvaja seča. Kadar je otrok ob tem prizadet še na način, da je zelo utrujen, zaspan ali nenormalno razdražljiv, so to prav tako znaki za alarm. Ti znaki lahko opozarjajo na močno dehidracijo, lahko pa tudi na resnejšo sistemsko okužbo.
Kako pa o dehidraciji otroka presojate zdravniki?
Če poznamo otrokovo težo pred začetkom driske in potem lahko izračunamo razliko v teži, ampak to je redko. Sicer pa štejemo med blage znake dehidracije odsotnost apetita, suho kožo, suha usta, utrujenost in izločanje malo in običajno temnejšega urina.
Resnejši znaki dehidracije so zmanjšanj turgor kože, hiter pulz, hitro dihanje, halonirane oči – vdrte s temnejšimi kolobarji, ni urina, jok brez solz, temperatura je lahko zvišana, pojavi se lahko skrajna utrujenost, celo motnje zavesti.
Kako v bolnišnici ukrepate pri hujši obliki dehidracije?
Nekaj ur nadomeščamo tekočine v obliki intravenske infuzije, v tem času dobimo izvide krvnih preiskav, po potrebi z nadomeščanjem popravljamo tudi elektrolitne motnje. Ko otrok okreva in ne bruha več, ga z navodili odpustimo v domačo oskrbo.
Pri blagi oziroma zmerni dehidraciji, sploh če otrok ne bruha močno, je lahko dovolj že oralna rehidracijska raztopina, ki jo kupimo v lekarni. Primerna je tako za odrasle kot tudi za otroke. Vsekakor je kakšno vrečko smiselno imeti vedno doma pri roki. Bistvo te raztopine je, da vsebuje elektrolite in glukozo. Glukoza pospeši resorpcijo vode.
Kadar je otrok v takšnem stanju, ga je najbrž težko pripraviti do tega, da bi naredil kakšen požirek?
Starši naj poskusijo otroka motivirati, da bo začel postopoma piti. Postopno naj mu dajejo piti po žlički, po slamici ali z injekcijsko brizgo. Potem pa naj poskusijo še s pitjem iz kozarčka. Če se je otrok pripravljen hraniti, naj starši nadaljujejo tudi s hranjenjem.
Dojeni otroci ostanejo dojeni, otroci na mlečni formuli nadaljujejo s tem, otroci, ki že jedo mešano hrano, pa naj jedo, kar jim v tistem trenutku najbolj »paše«.
Se je pri akutni driski treba izogibati kakšni posebni vrsti hrane?
V prvih dneh driske se odsvetuje mastna, težka hrana, sicer pa velja, da naj človek uživa, kar hoče. Včasih so bile znane diete pri driski, kot na primer prepečenec, postana naribana jabolka ali prežganka. Vendar se je izkazalo, da takšna prehrana diete nič ne skrajša, niti ne olajša driske.
Kaj pa probiotiki?
Absolutno priporočamo uporabo probiotikov, prav tako jih priporočajo tudi mednarodne smernice. Dodajati jih je treba čim prej, že ob začetku pojava driske. Zelo pomembno pa je, katere probiotike jemljemo. Vsaka vrsta oziroma sev probiotikov ima namreč specifične mehanizme delovanja in zato tudi specifične učinke.
Pri študijah akutnih infekcijskih drisk sta se najbolj izkazala dva seva, probiotična gliva Saccharomyces boulardii in bakterija Lactobacillus rhamnosus GG. Verjetno so učinkoviti tudi nekateri drugi probiotični sevi, a največje število raziskav potrjuje učinkovitost prej omenjenih. Omenjena seva tudi zmanjšujeta pojavnost driske ob jemanju antibiotikov.
Probiotiki skrajšajo trajanje akutne infekcijske driske, ki sicer traja nekaj dni, v povprečju za en dan. Oba seva zmanjšata tudi potrebe po infuziji, hospitalizacijah in prineseta pomembno izboljšanje bolnikom.
Kako učinkoviti pa so probiotiki v živilih?
Če izberemo pravega za pravi problem oziroma težavo, je lahko zelo učinkovit. Vendar to ni tako preprosto. Zgornja dva, ki sem ju navedel, sta recimo odlična pri akutni driski in še kakšni indikaciji, pri čem drugem pa sta povsem neučinkovita. Zato je najpomembnejše izbrati pravi probiotik za specifičen namen. V Inštitutu za probiotike in funkcionalno hrano redno organiziramo izobraževanja za različne strokovne skupine s področja zdravstva, zdravnike različnih specialnosti, farmacevte, farmacevtske tehnike itd., ki naj bi na podlagi tako pridobljenega znanja pravilno svetovali končnim laičnim uporabnikom, kdaj poseči po probiotikih in katere specifične probiotike uporabiti za specifičen namen oziroma indikacijo.
Kar pa se tiče probiotikov v živilih, npr. v jogurtih, je tako, da je njihova trajnost oz. zanesljivost, da bomo zaužili dovolj živih bakterij precej manjša, kot pri, recimo preprosto, farmacevtskih pripravkih, ki jih kupimo v lekarni. V živilih so probiotične bakterije v veliko bolj »ranljivi« obliki in lahko hitro poginejo, zlasti če pri skladiščenju živila ne zagotovijo optimalnih pogojev.
Res pa je, da tudi veliko probiotičnih preparatov v lekarnah ne vsebuje niti ustreznih probiotičnih sevov niti ustreznih količin živih bakterij. Regulativa na področju tega je precej ohlapna. Zato je zelo pomembno, da osebje v lekarnah poleg tega, katere seve je smiselno uporabiti pri specifičnem problemu, pozna tudi, kako zanesljiv je posamezen proizvajalec, kako strogo kontrolo izdelkov ima.
Je še kaj takšnega, kar pomaga pri akutni driski?
Zdravilo racecadotril je včasih tudi indicirano za simptomatsko zdravljenje akutne driske, vendar ga mora predpisati zdravnik. Zdravilo deluje na sekrecijo vode s strani črevesnih celic; zato se zmanjša izločanje vode in s tem nevarnost dehidracije. Niso pa vsi strokovnjaki zagovorniki zmanjševanja driske za vsako ceno in v vsakem primeru. Driska je na nek način tudi obrambni odgovor organizma, da se povzročitelji čim hitreje izločijo iz črevesa.
