Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Ko želodec doletijo kakršnekoli težave, postane občutljiv, mi pa zaradi tega zelo previdni pri hrani. Marsikaj, kar smo prej uživali, nam sedaj povzroča težave. V večini primerov se želodčne težave z ustrezno dieto, opustitvijo določenih navad in upoštevanjem navodil zdravnikov uspejo urediti.

Želodčne težave so različne, pogosto pa je prizadet tudi dvanajsternik. Ena takih bolj »nedolžnih« težav, vendar zelo motečih, je zgaga, pri kateri pride kisel želodčni sok v spodnji del požiralnika. Težavo danes zdravijo z ustreznimi zdravili in izključitvijo tistih živil, ki vplivajo na spodnji del požiralnika. Oglejmo si še nekaj najbolj značilnih želodčnih težav. Kako ukrepati pri prehrani, smo se poslužili nasvetov in pogledov priznanega strokovnjaka na področju dietetike, prof. dr. Dražigosta Pokorna, dr. med.

Avtor: Katja Mohorič

Akutno vnetje želodčne sluznice

Vzroki za vnetje so lahko prevelika količina zaužitih alkoholnih pijač, močno dražeča hrana, alergija na hrano, zastrupljena hrana, stres, zdravila, infekcija z bakterijo Helicobakter pylori ali terapija z obsevanjem. Težavo praviloma spremljajo krčevite bolečine, bruhanje in neješčnost. Bolezensko stanje je običajno burno, vendar traja praviloma le dan ali dva.

Ker gre za kratko obdobje, je najboljša dieta stradanje z uživanjem mlačnih čajev, na primer kamilic, vendar brez sladkorja. Primerna je tudi mlačna mineralna voda ali prekuhan  čaj. »Ko se začne bolezen umirjati, začnemo v prehrano dodajati zakuhane nemastne juhe, pretlačeno zelenjavo in kuhano mleto meso. Mleko naj bo toplo, lahko tudi razredčeno z vodo. Če bolniku ne paše hrana, ga ne silimo k uživanju. Tek naj ureja narava. Nikakor pa mu ne ponudimo hrane, ki močno draži, hrane z ostrimi začimbami (npr. s poprom, papriko, čilijem in cimetom), kofeinskih napitkov (kave, kokakole), pravih čajev ter alkoholnih pijač,« svetuje dr. Dražigost Pokorn.

Kronični gastritis

Veliko bolnikov z vnetjem ali s katarjem želodčne sluznice (kronični gastritis) ima dovolj ali preveč želodčne kisline. Težava običajno doleti zelo zaposlene, kadilce, s  skrbmi, ki so tudi priložnostni pivci alkoholnih pijač. Za bolnike s to težavo je najbolje, da uživajo hrano, ki jim ne dela težav. Katera je to, bodo najlažje odkrili sami tekom prehranjevanja. »Kljub temu je dobro, da se izogibajo začimbam in pikantnim omakam ter močnejšim mesnim juham, prav tako tudi močno sladkim jedem. Nekaterim zelo škodijo tudi orehi in lešniki, drugim fižol in zelje. Bolnik naj se vsekakor izogiba alkoholnim pijačam in kavi, na dan pa naj zaužije tri do pet obrokov,« svetuje dr. Pokorn

Iz prehrane izločimo mastne juhe, ekstrakte, vse začimbe, sladke, močno slane in kisle jedi, pečene in ocvrte jedi, pikantne sire, alkohol, močno kavo, močan  čaj in kajenje. Izločiti je treba tudi vso hrano, ki želodec mehanično spodbuja k izločanju in motoriki: grobo surovo zelenjavo, sadje, grobo in kitasto meso, svež kruh, žgance, cmoke, štruklje, otrobe in graham kruh. Zelo primerna je lahko prebavljiva beljakovinska hrana, npr. mlado meso, mlad sirček, mehko kuhano jajce, mleko in mlečne pijače. Ta živila so še posebej priporočljiva. Če bolnik ne prenese mleka, ga lahko razredčimo s čajem, z žitno kavo, mineralno vodo ali s sadnim sokom. Hrana, ki jo ponudimo, naj bo kašasta ali dobro sesekljana ter primerno topla (glej tabela 1).

Kronični gastritis s pomanjkanjem želodčne kisline

Ta težava zahteva drugačno dieto, saj imajo bolniki običajno zelo slab tek in nizko telesno težo. Pogosto jim primanjkuje tudi vitamina B12. Bolnikom s pomanjkanjem želodčne kisline ustrezajo kisle jedi. »Priporočamo kisle solate, lahko tudi mesne, če so iz mehkega mesa. Mleko jim običajno škodi, lahko pa uživajo vse vrste kislega mleka, če nimajo težav z drisko in napenjanjem. Priporočamo tudi mesne juhe in domače začimbe, ne pa preveč ostrih začimb, kot so poper, paprika in surova čebula,« pravi dr. Pokorn.

Razjeda na želodcu

Dieta pri razjedi na želodcu je enaka zdravi in uravnoteženi prehrani, če pa pride do poslabšanja bolezni, mora bolnik izključiti vsa živila, ki mu delajo težave. Hrana mora biti redna, najbolje 3–5 ne preobilnih obrokov na dan, z dovolj sadja in/ali zelenjave.

Hiperplastična gastropatija

Za hiperplastično gastropatijo ali Menetrierjevo bolezen so značilne zadebeljene gube želodčne sluznice in močna izguba beljakovin. Posledica tega je lahko hipoproteinemija (znižana koncentracija beljakovin v krvni plazmi) in celo ascites. Pri tej bolezni je prehrana podobna splošni želodčni dieti z zadostno količino beljakovinskih živil.

Ulkus ali peptična razjeda

Pri tej težavi je lahko prizadeta stena želodca, požiralnika ali dvanajsternika. Razjede nastanejo, če agresivni dejavniki prevladujejo nad obrambnimi, ki preprečujejo nastanek bolezni. Tudi v tem primeru se mora bolnik izogibati alkohola in ostrih začimb, prav tako mora izključiti vso hrano, po kateri ima težave, ter prenehati kaditi. Posebna »ulkusna dieta« danes ni več potrebna. Kava in blage začimbe so dovoljene, če bolnik po njih nima težav.

Pri razjedi dvanajsternika je dieta le del zdravljenja. Zelo pomembna so tudi zdravila in ureditev bolnikovih osebnih težav in razmer. Bolj primerni so pogosti in manjši obroki hrane. »Dnevni jedilnik obogatimo z vitaminsko prehrano ter pripravimo več mesnih obrokov hrane ali ustreznih zamenjav, npr. mehko kuhano jajce, mlačne jedi, sir, perutnina in ribe. Zelo dobra sta sirček in skuta, ustrezajo tudi kisli mlečni izdelki,« dodaja dr. Pokorn.

Zdravljenje želodčne razjede ni samo dietno. Poskrbeti je treba tudi za počitek, razbremenitev ter splošno okrepitev.  Bolnik mora prav tako opustiti kajenje in pitje alkoholnih pijač. Če bolnik upošteva vsa ta navodila, se ob trajni varovalni dieti in vzdrževanju dobre telesne kondicije razjeda hitro pozdravi in se ne ponovi, če pa navodil ne upošteva, lahko bolezen ostane kronična.

Operacija (resekcija) želodca

Kirurgi pri operaciji razjede na dvanajsterniku ali želodcu odstranijo običajno večji del želodca, celo do tri četrtine. Želodec se tako zmanjša in obenem izgubi tudi večji del tistega dela sluznice, ki tvori želodčno kislino, in tudi mišično zaporo pilorus, ki zadržuje hrano. Po operaciji hrana hitreje preide iz želodca v tanko črevo. Manjši želodec sprejme po operaciji manj hrane, težje pa prebavlja jedi, za prebavo katerih je potrebna obilica želodčne kisline in ki dalj časa ostanejo v želodcu. To so na primer meso, stročnice, sir, cmoki, svaljki, žganci, nekatera zelenjava in mleko.

Po operaciji želodca

»Pogosto se zgodi, da ljudje po operaciji želodca ne prenašajo mleka, zato se dieto za njih sestavlja individualno. Lahko se zgodi, da bolnik dobro prenaša sveže mleko, ne pa npr. ajdovih žgancev. Ker obstaja pri ljudeh, ki so imeli operacijo želodca, velika možnost, da gre hrana iz želodca oziroma požiralnika prehitro v tanko črevo, mora dieta to preprečevati.

Iz prehrane je treba izločiti čiste in kompleksne ogljikove hidrate, kot so testenine, riž in žganci,« poudarja dr. Pokorn in opozarja na živila, ki jih je primerno uživati (glej tabelo 2) ter dodaja: »Bolnik naj raje uživa pogoste in manjše obroke hrane, vzdržuje naj elektrolitsko ravnotežje in ravnotežje vode v organizmu. Pogosto naj pije, najbolje pol ure do uro po obroku hrane. Če je potrebno, naj se po obroku uleže, da prepreči prehiter prehod hrane v črevo. Včasih pomaga dodatek pektina v vsakdanjo prehrano.«

Po operaciji se lahko zmanjšata telesna masa in tek, primanjkovati lahko začne vitamina B12 in folne kisline. Če je prebava maščob otežena, jih omejimo na najmanjšo količino. Zaradi hitrega prehoda hrane iz želodca v črevo in vzdolž črevesja se lahko pojavi tudi splošna slaba absorpcija hranil.

» Tek naj ureja narava.«

»Bolnik naj se vsekakor izogiba alkoholnim pijačam in kavi, na dan pa naj zaužije tri do pet obrokov.«

Tabela 1: Dieta pri kroničnem vnetju ali katarju želodčne sluznice (kronični gastritis)

Dnevni obrok:Jedilnik 1Jedilnik 2Jedilnik 3
ZAJTRKmehko kuhano jajce, prepečenec in mlekodietna hrenovka, prepečenec ali en dan star kruh in mleko z žitno kavosirček, prepečenec ali en dan star kruh in kakav
MALICAjabolko in keksisadni jogurt, prepečenec ali keksikompot
KOSILOkrompirjeva kremna juha, dušeno mlado meso, krompirjeva kaša, zelenjavna prikuha ali solate iz kuhane zelenjave, jajčna kremamočnikova juha, dušen riž na maslu ali olju, sadna solatazelenjavno-mesna enolončnica iz mlade zelenjave, mesa, krompirja in riža
MALICAjogurt po želji in prepečenecmlekokislo mleko
VEČERJAzelenjavno-mesna solata, en dan star kruhmlečni riž ali zdrob, sadni sokpuding, jajčni narastek in mleko
Dopolnilni obrokmleko, mlečne pijače, mineralne vodenesladkani sadni sokovi, kompoti, čežanekeksi, prepečenec

 

Tabela 2: Dieta po operaciji želodca: dovoljena in nedovoljena živila, režim prehrane

Dovoljena živilaPrepovedana živilaRežim prehrane
mesovse vrste
kruh, testenine, riž, krompir, škrobna živilasladka živilav petih dnevnih obrokih hrane
vse vrste zelenjavepo želji
nesladkano sadjesladkano sadjev treh dnevnih obrokih
maščobevse vrste
mleko, kavače bolniku ne dela težav
alkoholne, gazirane in sladke pijače