Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Obstaja veliko nasprotujočih si mnenj o primernosti klistiranja med postenjem. Nekateri strokovnjaki v ZDA klistiranje povsem prepovedujejo. Trdijo, da je nepotrebno, nevarno in nenaravno. Najbrž od vsega navedenega še najbolj drži, da je nenaravno. Čeprav vsi evropski specialisti nasprotujejo redni uporabi klistirja, pa se strinjajo, da obstajajo pomembne izjeme. Najpomembnejša izjema pa je prav postenje. Tudi prof. Pavle Košorok, kirurg specialist z bogatimi izkušnjami na področju kolorektalne kirurgije in proktologije pravi, da je klistiranje pri popolnem postu nujno zaradi izločanja strupov, ki jih izločajo jetra.

 

Avtorica: Vesna Vilčnik

 

Izr. prof. dr. Pavle Košorok, dr. med., specialist kirurg, pravi, da je osnovni namen klistiranja izčiščenje črevesne vsebine iz danke. Zanimalo nas je, v katerih primerih se zdravniki odločijo, da bodo klistirali pacienta? »Danes le še redko uporabljamo rigorozno čiščenje črevesa pred različnimi posegi. Včasih je bila to zelo pogosta praksa. Danes pa se to prakticira v glavnem pri pripravi za koloskopijo. Bolnik popije posebno tekočino, ki ga izčisti. V teh primerih klistiranje sploh ni potrebno. Pri proktoloških posegih prav tako ne pripravljamo več bolnika z odvajalnimi tekočinami ali klizmami. Zadostuje normalno jutranje odvajanje ali kvečjemu dodatna odvajalna svečka. V naši praksi svetujemo klizmo kot spodbudo za poživitev dela opešanega ali polenjenega zadnjega črevesa. To pa najpogosteje srečamo pri bolnikih z zaprtjem, kar običajno opažamo v starosti.« O tem, ali je klistiranje med postom obvezno, pa dr. Pavle Košorok pravi, da je to odvisno od načina postenja, ki ga izberemo. »Ljudje se odločajo za različne vrste omejitve hrane. Najbolj moramo paziti pri popolnem postu, kjer sta hrana in energija v kakršni koli obliki izključena, ko se uživa samo običajna voda. Kljub postu telo vrši svojo funkcijo naprej; uporabljajo se telesne zaloge. Pri podaljšanem postu pa se razgrajuje tudi lastno tkivo. Pri presnovi se vedno sproščajo strupeni ostanki, ki jih izločajo ledvica in jetra. Z zadostnim pitjem vode je pretok skozi ledvice normalen in se strupi izločajo z urinom. Metabolni razkrojki, ki se izločajo skozi jetra, se izločijo z blatom. Ker pa pri popolnem postu blata praktično ni več oziroma se naredi nekaj goste črevesne vsebine, ki je ni dovolj, da bi vzdražila črevo k odvajanju, je potrebno aktivno ukrepati z izpiranjem črevesa. Klistirati se je treba vsak dan, predvsem zaradi izločanja strupov, ki so jih izločila jetra. Če tega ne delamo, telo iz črevesa take strupene ostanke spet začne vsrkavati v kri. Če se ne bi klistirali, bi v tem primeru škodovali sami sebi,« je še razložil dr. Pavle Košorok.

 

Hidrokolon terapija – da ali ne?

Poleg običajnega klistiranja je veliko govora tudi o hidrokolon terapiji. To je čiščenje debelega črevesja s filtrirano toplo vodo, ki jo s pomočjo naprave skozi zadnjično odprtino spuščamo v črevesje. Gre za neboleč poseg, ki ga opravi za to usposobljeni terapevt in ga kombinira z masiranjem trebuha in dihanjem. S hidrokolon terapijo terapevti odstranjujejo staro blato, ki se je nabralo v stenah črevesja, ter različne zajedavce. Hidrokolon terapija naj bi temeljiteje prečistila črevesje, saj z običajnim klistiranjem (med postenjem oziroma razstrupljanjem telesa) menda očistimo le zadnji del črevesja. Zanimalo nas je, ali na ta način ob škodljivih snoveh res odplaknemo iz črevesja tudi vso mikrofloro, kar naj bi bil neželeni stranski učinek te terapije? »Menimo, da je za običajne potrebe ob razumnem postenju, ki ne sme trajati več kot 40 dni, dovolj običajno klistiranje. Hidrokolon terapija je postala modna v zadnjih letih, ker obljublja razstrupljanje in pomlajevanje z dodatkom aktivnega kisika v izpiralni vodi. Z izplakovanjem črevesa na kakršen koli način v resnici odstranjujemo tudi črevesno floro, ki je pomemben sestavni del imunske obrambe organizma, zato s tem ne gre pretiravati. Pametno se je o tem posvetovati s svojim osebnim zdravnikom«, svetuje dr. Pavle Košorok.

 

Za koga je postenje primerno in pri katerih simptomih pomaga?

Slaba prebava, lenobno črevesje, neustrezno izločanje strupov skozi prebavila in kožo, oslabljeno delovanje ledvic, pljuč in jeter – vse to so dobri razlogi za odločitev za post. S postenjem se najhitreje in najpreprosteje znebimo gripoznih okužb in poskrbimo za razdražljiv želodec. Visok tlak in vse z njim povezane srčne težave lahko prav tako lajšamo s postenjem. Postenje pa je lahko idealno tudi kot predpriprava za nosečnost. Je tudi izvrsten način za obnavljanje organizma po nosečnosti in obdobju dojenja. Klasično krščansko postenje se dogaja v najboljšem obdobju, spomladi. Čeprav je zelo učinkovit tudi jesenski post, ki je lahko dobra predpriprava na zimo. Naj si bo pomladi ali jeseni ali nekje vmes, vsekakor je najprimernejši čas dopusta (miru), ko se lahko postu posvetite z vso dušo in telesom. Izbirate lahko med postenjem, ki ga izvedete sami, ali postenjem v skupini, na seminarjih ali v zdraviliščih.

 

Kakšne vrste posta poznamo?

Med najbolj priljubljene in morda tudi najučinkovitejše spada postenje s sokovi. Sokovi iz svežega (ekološkega) sadja in zelenjave, kakor tudi sveže pripravljena zelenjavna juha, so bogati z vitamini, minerali in encimi. Sveže iztisnjeni oziroma pripravljeni sokovi ne smejo biti niti pregosti niti presladki. Sokove je smiselno dopolniti z vodo ali čajem, tako da zagotovimo potrebno tekočinsko ravnotežje. Med postenjem s pomočjo sokov se izločitvena in očiščevalna sposobnost izločitvenih organov – pljuč, jeter, ledvic in kože precej poveča, tako da se kopica zbranih odpadkov in strupov hitro izloča iz organizma. Tako je med postenjem koncentracija strupov v urinu lahko celo desetkrat večja od normalne. Postenje ob sokovih omogoča prebavnim, asimilativnim in zaščitnim telesnim organom fiziološki počitek. Sokovi iz svežega sadja in zelenjave, če je le mogoče ekološke, se namreč brez obremenitve prebavnih organov z lahkoto asimilirajo iz gornjega dela prebavnega trakta. Po postenju se prebava in izkoristek hranilnih snovi znatno izboljšata. Pomlajene celice so bolje oskrbljene s hranilnimi snovmi in kisikom, kar jim omogoča večjo učinkovitost. Nekateri zagovorniki postenja (zgolj) ob vodi pravijo, da je postenje s sokovi le »tekoča dieta«. Ob tem je morda smiselno pripomniti, da je kakršno koli stanje, ki sili telo k procesu avtolize ali samoprebave (kar post ob vodi je), pravzaprav stradanje. Zato je pri tem potrebna previdnost.

 

Lahko »pijemo« zelenjavni sok, juho in kavo tudi skozi črevesje?

Zdravnik Max Gerson, ki se je rodil davnega leta 1881 v Nemčiji, s svojo metodo – Gersonovo terapijo – še danes buri duhove. Dr. Gerson je v svojem času zasnoval poseben program za zdravljenje kožne tuberkuloze na münchenski univerzitetni kliniki. V skrbno nadzorovanem kliničnem poskusu je 446 od 450 pacientov s kožno tuberkulozo, ki so jih zdravili z Gersonovo dieto, povsem okrevalo. Poseben del te diete je bila tudi Hipokratova zelenjavna juha. Uspešno je zdravil tudi paciente z diabetesom in rakom, eden nosilnih stebrov njegove zdravilne metode pa je klistir. Tudi kavni. »Dr. Gerson je pred skoraj 100 leti uvedel kavni klistir kot način razstrupljanja jeter. Klistiranje so načeloma uporabljali kot dopolnitev zdravljenja tuberkuloze ali raka. Metoda še danes velja za alternativno; pravih znanstvenih dokazov o koristi kavnega klistirja v literaturi ni,« je povedal dr. Pavle Košorok.

Dr. Gerson je bil prepričan, da kavni klistir (z blago praženo kavo iz ekološke pridelave) oziroma kofein, ki potuje po hemoroidnih venah in skozi portalno veno v jetra, razširi žolčna izvodila, tako da lahko jetra učinkoviteje izločijo nakopičene strupe. Verjel je tudi, da je izkoristek hranljivih snovi sokov najboljši, če si ga pacient vliva neposredno v danko. To naj bi veljalo za vse sokove, razen za pomarančnega. Slednje seveda ni več klistir, ampak alternativni način hranjenja. »Klistiranje je samo ena metoda – vlivanje tekočine v danko. Če klistir delamo pogosteje, je morda pametno v vodo dodati nekaj kuhinjske soli, da postane tekočina rahlo slana kot na primer sokrvica. Sicer pa ljudje izumljajo vse mogoče nove načine, ki jih opravičujejo s svojimi pogledi na zdravje, največkrat spodbujenimi z alternativnimi metodami zdravljenja. Med te prav gotovo spadajo tudi zelenjavni in sadni klistirji. Če niso namenjeni samo odvajanju, imajo do določene mere tudi hranilni učinek, saj je znano, da so včasih bolnikom, ki niso mogli uživati hrane, dovajali predvsem tekočino in elektrolite skozi danko,« je povedal dr. Pavle Košorok in poudaril, da je klistir prav gotovo koristen pripomoček v zdravstvu. Ker pa ga pogosto uporabljajo tudi laiki, se je zanj treba odločati razumno in z razlogom.

 

Hipokratova juha

1 srednje velik koren zelene

1 srednje velik peteršiljev koren

2 majhna pora

2 srednje veliki čebuli

česen po okusu

malo peteršilja

680 g paradižnika

450 g krompirja

Operite in oščetkajte zelenjavo. Narežite jo na rezine ali kockice. Stresite zelenjavo v velik lonec in dodajte toliko vode, da prekrije zelenjavo. Na majhnem ognju kuhajte uro in pol; juho pretlačite in jo užijte svežo.

 

 

 

 

 

 

April 2015

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja