Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Črevesna flora so pravzaprav mikroorganizmi, ki živijo v črevesju. V človeškem črevesju najdemo okoli 500 različnih vrst črevesnih bakterij, ki jih ločimo na koristne bakterije (probiotike) in na škodljive bakterije. Koristne nam pomagajo presnavljati hrano, zavirajo rast škodljivih vrst bakterij in spodbujajo imunski sistem, medtem ko škodljive bakterije tvorijo telesu škodljive snovi. Vzroki za pomanjkanje koristnih bakterij v našem črevesju so zelo pogosti prav ob potovanjih, okužba z virusi ali bakterijami (npr. črevesna viroza) v eksotičnih krajih, nepravilna prehrana (npr. gazirane pijače), preobilno uživanje alkohola, stres ali uživanje antibiotikov. Ravnovesje v črevesni flori se poruši in pojavi se driska, napenjanje ali napihnjenost, ki s seboj prinese še kopico drugih težav.

 

Kako se lahko izognemo napihnjenosti?

Napihnjenost in plini so za vsakega posameznika izjemno neprijetni. Ne samo zato, ker so družbeno izredno moteči, temveč tudi zato, ker lahko povzročajo napetost, krče in sploh slabše počutje. Napenjanje in napihnjenost je simptom, ki nastane zaradi ujetega plina v našem črevesju. V 90 % nastanejo ti plini iz zraka, ki ga pogoltnemo, v ostalih 10 % pa iz bakterijske presnove hrane. Dokazano je, da nekatera živila, kot na primer zelje in fižol, ter pijače, sladke gazirane pijače in šumeče tablete, povečujejo vnos plina v naša prebavila. Napihnjenosti se lahko izognemo tako, da skrbno izbiramo, kaj bomo jedli in pili. Bistveno pa nam bo pri napihnjenosti in napenjanju pomagal probiotik, ki vsebuje v veliki koncentraciji dve probiotični bakteriji Lactobacillus in Bifidobacterium. To sta za človeka koristni bakteriji, saj probiotične bakterije dokazano ugodno vplivajo na človeški organizem, s tem ko preprečujejo razmnoževanje škodljivih bakterij. To počnejo tako, da škodljivim bakterijam odvzemajo hrano in prostor na črevesni sluznici ter izločajo snovi, ki preprečujejo življenje škodljivim bakterijam.

 

Driska je simptom!

Driska se kaže kot nenormalno zvečanje števila odvajanj tekočega blata, in sicer več kot trikrat na dan. Okužbe črevesja, ki privede do driske ali napenjanja, povzročijo bakterije, virusi ali praživali. V našem okolju so najpogostejši vzrok pojava drisk črevesne viroze. Posledice driske za naše telo so dehidracija, pomanjkanje elektrolitov ter kislinsko-bazično neravnovesje v črevesni flori. Blago do zmerno drisko lahko sami zdravimo s probiotikom, ki ga pričnemo uživati takoj, ko se driska pojavi in ga uživamo še potem, ko driska preneha. Zaradi driske je črevesna sluznica prizadeta, zato jo je treba okrepiti z večjim številom probiotikov. Priporočeno je nekajdnevno jemanje probiotika, (. Zdravnika pa obiščemo vedno, če se driska po dveh dneh kljub lajšanju ne izboljša. Ni odveč opozorilo, da sami nikakor ne smemo lajšati driske pri visoki telesni temperaturi, krvavem ali sluzavem blatu in očitnih znakih hude dehidracije, prav tako tega ne počnemo pri otrocih, mlajših od šest let.

 

Nadomestimo izgubljeno

Osnovno pravilo pri driski je: treba je nadomestiti izgubljeno tekočino in minerale. Driska, bruhanje, pa tudi močno znojenje (zaradi fizičnih naporov ali zaradi vročine) vodijo posledično k dehidraciji organizma. Velikokrat je ne prepoznamo pravočasno.

Na potovanjih v tropskih krajih priporočamo pitje tekočine, tudi če (še) nismo žejni. Ko naše telo zazna žejo, smo že dehidrirani in nas sprva prične boleti glava, postajamo razdražljivi ter se vse slabše počutimo. Najbolje je, če imamo s seboj oralno rehidracijsko raztopino, ki jo lahko kupimo v lekarni. Vsebino vrečke rehidracijske soli raztopimo v predpisani količini vode. Tekočino pijemo po požirkih. V prvih 4–6 urah moramo popiti 50–100 ml tekočine na kilogram telesne mase. V stiski si jo lahko pripravimo sami iz 1 litra ustekleničene vode, 1 žličke kuhinjske soli, 3 žlic sladkorja in nekaj limon ali pomaranč. Tudi kokakola, juha ali sadni sokovi so primerni za rehidracijo. Tekočino pijemo v majhnih in počasnih požirkih (lahko s slamico) ter postopoma v manjših količinah. Rehidracija je potrebna, dokler trajajo težave.

 

Kaj pa zaprtje?

Zaprtje je prav tako ena najpogostejših nadlog , ki spremljajo potovanja. Ni tako vidna na prvi pogled, a zato toliko bolj neprijetna.Najobičajnejši znaki zaprtja: trdo, suho blato, napenjanje pri odvajanju, krči v trebuhu, neredno odvajanje (običajno redkeje kot 3-krat tedensko). Najpogostejši vzrok zaprtja je prehrana s premajhno količino vlaknin in tekočine. Drugi najpogostejši vzrok je zanemarjanje poziva telesa k iztrebljanju, zaradi česar se blato v danki izsuši in otrdi, kar oteži izpraznitev črevesa. Ob potovanjih pa se razlogom pridruži še psihična plat.

 

Za preprečevanje in lajšanje zaprtja:

  • Uživajmo zdravo hrano, ki vsebuje dovolj vlaknin, predvsem sveže in posušeno sadje (jabolka, hruške, slive, fige, marelice), zelenjavo (brokoli, zelje, korenje, špinačo, bučke), stročnice ter neoluščena žita (žitni zajtrki, polnozrnate testenine, neoluščen riž).
  • Izogibajmo se živilom, ki vsebujejo premalo vlaknin, kot so siri, suhomesnati izdelki in izdelki iz bele moke.
  • Pijmo zadosti tekočine (2–3 l na dan). Če je naše črevesje zdravo, lahko pred zajtrkom spijemo kozarec vode, sadnega ali zelenjavnega soka. Kot blago naravno odvajalo učinkujejo tudi napitki, ki vsebujejo magnezijeve soli (npr. magnezijev sulfat) in mineralna voda z veliko magnezija.
  • Vzemimo si čas za odhod na stranišče in ne odlašajmo z veliko potrebo.
  • Pri zaprtju lahko pomaga tudi masaža trebuha v smeri urinega kazalca. Začnemo desno spodaj pod popkom in gremo navzgor po desni strani trebuha, nadaljujemo pod desnim in nato pod levim rebrnim lokom ter nato navzdol po levi strani trebuha. To pot opravimo z enim gibom roke in jo večkrat ponovimo.

 

Zanimivost:

Pazljivo prehranjevanje bo preprečilo potovalno drisko, najpogostejšo nadlogo, ki nas lahko doleti na počitnicah. Najpogostejši vir okužbe je hrana. Do okužbe lahko pride pri prodaji hrane na odprtih trgih, kjer so lahko prenašalci muhe, zaradi nečistih rok oz. površnosti pri pripravi hrane. Na potovanju se je težko povsem izogniti uživanju oporečne hrane, ki jo ponujajo številne vabljive stojnice na ulici, pa tudi za lepo hotelsko jedilnico se lahko skriva higiensko oporečna kuhinja. Voda je redkeje vir okužbe. Vsaj v krajih, ki jih najpogosteje obiskujemo poleti. Vseeno pa raje pijmo ustekleničeno vodo. Ne hladimo pijače z ledenimi kockami, saj so tudi kocke ledu lahko vir okužbe. Zamrzovanje samo zmanjša število bakterij v vodi, ne uniči pa jih povsem. Zato nas viski z ledom ne bo zaščitil pred okužbo.

 

 

Julij, 2009

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja