Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Urejen prebavni sistem je temelj zdravega načina življenja. Če prebavljene hrane ne izločamo redno, začne v črevesju gniti, pri čemer se tvorijo škodljivi strupi, ki se absorbirajo v kri. Človek, ki ima urejeno prebavo, naj bi odvajal od dvakrat na dan do enkrat na tri dni. Odvajanje naj ne bi povzročalo bolečin ali morebitnih krvavitev.

Avtor: N. I.

Zaradi stresnega načina življenja in nezdravega prehranjevanja pa se pogosto pojavijo težave, kot so napihnjenost, trebušni krči, zaprtje, driska. Te tegobe so lahko pokazatelj neurejene in porušene prebave. Kaj lahko storimo sami? V nadaljevanju si poglejmo, kako si lahko s preprostimi ukrepi izboljšamo prebavne procese.

Začnimo zjutraj in nadaljujmo ves dan

Če je porušena prebava posledica nezdravega načina življenja in neurejenih prehranjevalnih navad, je pametno, da dnevno vnesemo več reda v celoten prehranjevalni ritem.

Že na začetku dneva poskrbimo za pravilno delovanje prebavil. Pomagalo bo, če na tešče spijemo svež limonin sok, ki mu primešamo mlačno vodo. Kisel napitek bo želodec pripravil na učinkovito prebavljanje skozi ves dan.

Tudi napitek jabolčnega kisa pred kosilom bo blagodejno deloval na prebavila in uravnal raven želodčne kisline. Z vodo zmešajmo žličko jabolčnega kisa in ga spijmo pred kosilom.

Ko uživamo hrano, je zelo pomembno, da jo dobro prežvečimo. Žvečenje je prva stopnja prebave, saj z grizenjem hrano fizično razgradimo, pri tem pa se izločijo prebavni encimi, ki skrbijo za pravilno prebavo. Naj postane uživanje obrokov obred, jejmo počasi in umirjeno. S takim načinom hranjena pride v telo manj zraka, s tem pa preprečimo napihnjenost po obroku.

Dovolj tekočine in gibanja

Skozi ves dan se potrudimo, da popijemo dovolj tekočine, priporočajo vsaj dva litra na dan, vendar ne smemo piti med jedjo, saj to upočasni prebavo. Pijmo navadno vodo ali zeliščne čaje. Izogibajmo se gaziranim pijačam, kavi, energijskim napitkom, alkoholu ter vsem mrzlim napitkom.

Za redno prebavo je pomembno redno gibanje. Sprehod v naravi bo razmigal tudi naša prebavila. Koristilo bo, če občasno za nekaj minut pretresemo svoje telo. Na sprehodu poskakujmo, skakajmo ali se po svojih telesnih zmožnostih ukvarjajmo s priljubljenim športom.

Vzpostavimo ugodno črevesno floro

Uživajmo hrano, ki je bogata s probiotiki. Navadni probiotični jogurti naj postanejo del  vsakodnevnega jedilnika. Probiotiki vsebujejo pozitivne mikroorganizme, ki ščitijo našo črevesno floro. Preprečili bodo, da bi se v črevesju razrasle škodljive bakterije, ki lahko povzročajo prebavne motnje, kot so napihnjenost in razdraženo črevesje. Dobre bakterije so sicer že naravno prisotne v črevesni flori, vendar se ob vsakodnevnem stresu in neustrezni prehrani dobre bakterije »uničijo« in jih je treba obnoviti. Obnovile pa se bodo tudi s tem, da bomo sami v telo dodatno vnašali probiotike.

Uživajmo vlaknine

Za dobro in uravnoteženo prebavo je pomembno, da zaužijete dovolj prehranskih vlaknin, ki jih najdemo v sadju in zelenjavi. Uživajmo jabolka, slive, hruške in ostalo pečkasto sadje. Prebavo bo učinkovito spodbudilo tudi suho sadje. Nenadomestljive so suhe slive, fige, dateljni, ki jih čez noč namočimo v vodi in jih zjutraj zaužijemo pred zajtrkom. Tudi suha jabolka so dobrodošla, saj bodo pomagala razstrupiti prebavila. Znano je tudi, da uživanje lanenih semen zelo spodbuja prebavo. Najbolje je, če jih uživamo med obroki s tekočino.

Odločimo se lahko za uživanje sirotke, ki nas bo okrepčala in uravnala presnovo. Dobro vpliva tudi na razstrupljanje in čiščenje telesa ter deluje blago odvajalno. Ker vsebuje laktozo, spodbuja razvoj koristih bakterij v debelem črevesju. Zaprtje bomo odpravili s poparkom iz bezgovih jagod. Dvajset jagod zdrobimo in jim dodamo četrt litra vode. Mešanica naj vre kako minuto. Napitek popijmo ohlajen.

Pomirimo psiho

Pogost dejavnik za nastanek prebavnih težav je lahko tudi psiha. Zaradi stresnih situacij imamo lahko po eni strani pretirano prebavo, po drugi pa smo lahko več dni skupaj zaprti.  Kadar smo nemirni in živčni, se poleg želodca skrči tudi črevesje. To upočasni prebavo in povzroči napenjanje, dolgoročno pa lahko nenehen stres povzroči tudi resnejše prebavne motnje. Naučimo se obvladovati stresne situacije in si, kadarkoli je mogoče, privoščimo sproščanje – pa naj bo to globoko dihanje, meditacija, masaža, šport … Dokazali so tudi, da slaba samopodoba nezadovoljstvo s svojim telesom negativno vpliva na prebavne procese, zato se imejmo radi in bodimo zadovoljni sami s seboj.

Ne preslišimo signala

Svoji prebavi škodimo tudi s tem, da v trenutku, ko začutimo, da bi morali na veliko potrebo, to raje preložimo na pozneje oziroma se na signal, ki nam ga pošlje telo, ne odzovemo. Blato raje zadržujemo in čakamo, da prvi občutek nuje mine. A takšno početje ni zdravo, pravijo strokovnjaki. Ko začutite, da je čas za veliko potrebo, morate poslušati svoje telo in črevo čim prej izprazniti. Enako velja za praznjenje zraka iz črevesja oziroma za vetrove.

Pomembna higiena

Še preden se pojavijo težave z odvajanjem, je prav, da ustrezno poskrbimo za pravilno nego zadnjične odprtine. Po vsakem odvajanju blata temeljito očistimo zadnjično odprtino in če so prisotne težave s prebavo, jo ustrezno negujmo. Tako pri driski kot pri zaprtju bi morali pred odvajanjem blata zadnjično odprtino namazati z oljem (lahko tudi z jedilnim olivnim oljem). S tem preprečimo, da bi se koža na tem mestu vnela ali razpokala, kar lahko povzroči bolečine pri naslednjem odvajanju in s tem tudi poslabšanje težav s prebavo na psihični osnovi, saj se bojimo ponovne bolečino ob naslednjem odvajanju.

Pozor pri umetnih odvajalih

Na koncu velja opozoriti na previdnost pri uporabi umetnih odvajal. Čeprav se zdi, da so le-ta enostavna rešitev za ureditev prebave, si lahko s pogosto uporabo teh sredstev težave s prebavljanjem še poslabšamo. Telo bomo navadili na odvajala, ga razvadili in izgubil bo svoj naravni refleks odvajanja in ne bo več sposobno odvajati brez odvajal.

NASVET: Počepnimo in dihajmo

Počepnimo in imejmo podplate v celoti na tleh. Kolena naj gledajo v smeri ramen. Globoko vdihnimo s trebušno prepono in zadržimo zrak čim dlje časa. V trebuhu bomo začutili rahel pritisk. Že en tak vdih običajno sproži iztrebljanje. Če vam ne bo uspelo takoj, močno izdihnite ter trebuh povlecite navznoter. Nato ponovno vdihnite s prepono in zadržite zrak ter nekajkrat ponovite. Na ta način boste blato odvedli iz sebe le z dihanjem ter brez napenjanja trebušnih mišic.

Recept: Figova klobasa

Potrebujemo pol kilograma suhih fig, ki jih zmeljemo in jim dodamo 5 gramov seninih listov. Zgnetemo jih in oblikujemo v klobaso, ki jo zavijemo v folijo in jo čez noč postavimo v hladilnik. Na tešče vsak dan zaužijte za lešnik velik košček klobase, dokler se ne vzpostavi normalna prebava.

Ne spreglejte

V današnjem hitrem in stresnem svetu se mnogi med nami soočajo z anksioznostjo, depresijo in kroničnim stresom. Te čustvene stiske
Preberi več
Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več
Parkinsonova bolezen po incidenci nevrodegenerativnih bolezni sodi v sam vrh, tik za pojavnostjo demence. Pri bolezni pride do postopnega odmiranja
Preberi več
Ste se že kdaj srečali z nenadnim občutkom močne bolečine v gležnju, ko ste naredili neroden korak? Najverjetneje je bil
Preberi več
hemoroidi operacija trtica
V zadnjem času se v različnih vejah medicine vedno pogosteje uporablja zdravljenje z laserjem, tudi v proktologiji. Z uporabo laserja
Preberi več
Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več