Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Črevesna stoma je kirurška izpeljava črevesa na površino trebuha, ki služi za odvajanje blata. Poseg je najpogosteje potreben pri raku na debelem črevesu in danki, Chronovi bolezni, ulceroznem kolitisu, polipozi, poškodbah danke in nekaterih prirojenih nepravilnostih.

Število bolnikov s stomo iz leta v leto narašča, razvoj novih operativnih tehnik in sodobni pripomočki za nego pa omogočajo bistveno bolj kakovostno življenje kot v preteklosti. Pravilna celostna rehabilitacija bolniku s stomo omogoča, da bolnik živi enako kakovostno, kot je živel pred izpeljavo črevesa.

Avtor: Urša Stankovič

 

Izpeljano je lahko tanko ali debelo črevo

Na površino trebuha je lahko izpeljano tanko ali debelo črevo. V prvem primeru govorimo o ileostomi, v drugem o kolostomi. Kolostoma je lahko transverzalna ali sigmoidna.

 

  • Transverzalna kolostoma je oblikovana iz prečnega dela debelega črevesa, vidni pa sta lahko ena ali dve odprtini. Sigmoidna kolostoma je oblikovana na zadnjem delu debelega črevesa, pri njej lahko bolnik izvaja izpiranje črevesa (samoklistiranje).
  • Redkejša in za nego zahtevnejša je ileostoma. Običajno je narejena iz dela tankega črevesa na mestu, kjer to prehaja v debelo črevo. Ker je vsebina izločkov redno tekoča, bolj lužnata in z veliko količino prebavnih encimov, ki kot taka hitro razje kožo, je stoma oblikovana tako, da visi v vrečko. S tem se zmanjša tveganje za iztekanje izločkov pod kožno podlogo in poškodbe kože.
  • Omeniti velja še cekostomo, ki je običajno začasna in pomaga, da se debelo črevo opomore. Pogosta je pri nenadni zapori črevesa ali kot preventivni ukrep pri operaciji črevesa, pri kateri obstaja bojazen, da bi vetrovi in blato preveč raztegnili in posledično poškodovali operirani del.

 

Stoma v prvih tednih po posegu

Oteklina stome v prvih tednih je posledica posega in običajno splahni po osmih tednih. Velikost in oblika stome se lahko spreminjata še celo leto. »Zdrava« stoma je svetlo rdeče barve, kar je znak dobre prekvavitve. Stoma je neobčutljiva (razen ko je poškodovana ali vneta), saj v njej ni živčnih končičev, je pa občutljiva koža okrog nje. Premikanje stome pomeni normalno krčenje črevesa.

Če pride do večje krvavitve stome ali spremembe njene barve, je treba obiskati zdravnika. V prvih dneh po operaciji lahko pride do krvavitev ter odmrtja ali ugreznjenja stome, kar pogosto zahteva nov kirurški poseg. Pogostejši so pozni zapleti, ki se pojavijo potem, ko je bolnik že doma, najpogosteje pa gre za vnetje kože, mešičkov dlak, krvavitve ali alergije v okolici stome. Ko se bolnik izuri v negi stome, težave običajno izginejo. Dieta z živili, ki ne »delajo« veliko blata, traja običajno krajši čas po operaciji in pomaga k hitrejšemu celjenju črevesja, bolniku pa olajša »prehod« na nov način življenja.

 

Normalno prehranjevanje se običajno začne šest tednov po operaciji. Sodobne vrečke še niso prepustne na smrad, na voljo pa so deodoranti. Vseeno ja dobro vedeti, katera živila povzročajo bolj neprijetne vonjave in pline.

Jedi, ki povzročajo močnejši smrad: česen, čebula, ribe, jajca, beluši, nekatere začimbe.

Jedi, ki povzročajo pline, so: fižol, gobe, grah, kumare, koleraba, ohrovt, redkvice, špinača, žita, zelje, pa tudi gazirane pijače in pivo.

Oseba s stomo mora dovolj piti. Višje kot leži stoma, več tekočine potrebuje. Znaki izsužitve so žeja, suha koža in sluznice, temnejši urin, trebušni krči, večja nevarnost pa je pri bruhanju, driski in močnem potenju.

 

Zgodba bolnika

Sploh nisem pomislil, da bi lahko umrl

»Leta 1995 sem dožival možgansko kap, po kateri so me invalidsko upokojili. Leta 1998 pa sem po operaciji raka debelega črevesa dobil stomo. Vse se je zgodilo tako na hitro, da nisem niti dojel, kaj se dogaja,« začne svojo pripoved Jože Horvat, predsednik društva stomistov Ilco Ljubljana. »Ko sem opazil kri v blatu, me je lečeči zdravnik želel odpraviti s hemoroidi. S tem nisem bil zadovoljen, vztrajal sem in tik pred prvomajskimi prazniki opravil rektoskopijo. Zdravnik mi je povedal, da zdaj gre za moje življenje in da je potrebna takojšnja operacija. Ker so takrat vzorce tkiva pošiljali v Zagreb, sva se dogovorila, da odidem med prazniki na dopust, vendar me bo poklical takoj, ko bo prišel izvid.

Dan potem, ko sem se vrnil, me je res poklical in tudi povedal, da je za operacijo vse dogovorjeno. Naslednji dan so me že operirali in nisem imel niti časa razmišljati, kaj bo. Tudi, ko so mi povedali, da imam raka, nikoli nisem pomislil, da bom zaradi tega umrl. Ko sem prišel domov, je žena zelo skrbela zame.

Nisem prenesel nobene prave hrane – jedel sem ribjo juho in včasih malo ribe, šele čez čas sem lahko začel jesti vse ostalo. Kmalu sem se tudi včlanil v društvo stomistov Ilco. Po sedmih letih se je rak ponovil na pljučih. Sledila je nova operacija, potem pa so me »doleteli« še trije srčni obvodi. Spremenil sem način življenja in prehrano, saj sem ugotovil, da sem si bolezen v veliki meri »pridelal« z zelo stresnim življenjem. Ne jem mleka in mlečnih izdelkov, od mesa pa samo konjsko in ribe, vsa moja hrana pa je biološko pridelana.«

 

Država ima vse manj posluha za stomiste

»Stoma me ni ne vem kako ovirala, edino pri dvodelnem sistemu vrečk mi je morala pomagati žena zaradi posledic kapi na levi roki. Sedaj, ko uporabljam enodelni sistem, lahko vse opravim sam. S stomo se da popolnoma normalno živeti in tudi v večini primerov opravljati svoj poklic,« nadaljuje Jože Horvat. »Pripomočki za nego stome pri nas sicer niso najboljši, kar obstaja na tržišču, so pa v »zlati sredini«. Moti nas, da nam država želi zmanjšati standard s tem, da nam »grozi« z omejitvijo, koliko vrečk lahko porabimo. Glede na to, da je vsak od nas drugačen in ima tudi drugačno prebavo, je to nesmisel.

Že sedaj imamo brezplačne samo vrečke in gaze, vse ostalo (kreme, čistilne robčke, …) moramo plačevati sami. Opažam tudi, da mnogi stomisti niso seznanjeni s pravicami, ki jim pripadajo. Srečal sem kar nekaj ljudi, ki imajo stomo več let, pa niso vedeli, da imajo 80-odstotno telesno okvaro in pravico do invalidnine. Moj nasvet »novincem« s stomo bi bil, naj se nikar ne zaprejo vase in med štiri stene. Naj odkrito govorijo o stomi. Normalno lahko grejo v kino, v gledališče, v družbo, se ukvarjajo s športom, … Pomembno je, da potem, ko kirurgi opravijo svoje delo, bolnik prevzame del odgovornosti in življenje prilagodi svojemu novemu stanju.«

 

Društvo Ilco tudi s programom prostovoljstva

»V društvu stomistov Ilco seznanimo bolnike s pravicami in jim tudi povemo (in dokažemo), da se s stomo da živeti popolnoma normalno. Ena od naših nalog je tudi »krepitev« članstva s tistimi, ki bodo še šli po naši poti, pa tudi opozarjaje, svetovanje, delitev izkušenj… . Radi bi tudi čim več ljudi izobrazili, da imajo pri splošnem zdravniku pravico zahtevati specialistične preiskave. Nenazadnje pravočasno odkritje bolezni reši življenje.

V društvu imamo program prostovoljstva, kjer pred ali po operaciji obiščemo bolnike, jim pomagamo prebroditi najtežje trenutke in odgovoriti na vprašanja, ki sem jim porajajo. Po operacji je namreč bolnik kar prepuščen sam sebi in tudi zato svetujem vsem, naj se čim prej včlanijo v društvo. Druženje z enakimi, sploh tiste prve dni, daje bolniku občutek, da ni ostal sam na svetu, izkušeni stomisti pa ga »peljejo« skozi tiste najtežje prve dni.« Ali se bolniki v dovoljšni meri vključujejo v društvo Ilco? »Sicer se kar vključujejo, vendar bi glede na število narejenih stom pričakovali več novih članov. Vzrok vidim predvsem v tem, da smo premalo prisotni v javnosti in se o nas premalo ve,« pravi Jože Horvat.

 

 

Informacije za bolnike in svojce so na razpolago na naslovu:

ILCO Ljubljana, Parmova 53, 1000 Ljubljana

Tel. št./fax: (01) 436 21 90, mobilni telefon: 040 300 348 (Jože Horvat)

 

Marec, 2009