Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Poletja je konec, počitnice so lep spomin, slabo in mrzlo vreme pa s seboj prinaša vedno več obveznosti. Na delovnih mestih se povečuje intenzivnost, dan je prekratek za vsa opravila, ki smo si jih zadali, komaj kdaj najdemo čas za sprostitev. Obenem pa je tukaj še gospodarska kriza, kateri ni videti konca, kar še dodatno povečuje osebno in splošno negotovost.

Avtor: Jasna Perović, dr. med.

 

Klinično ozadje

V storilno naravnani družbi se pojem izgorelost oz. burnout v zadnjih tridesetletjih vedno pogosteje uporablja. Večinoma označuje konstanten negativen stres na delovnem mestu, ki vodi v kronično utrujenost, depersonalizacijo z negativizmom in cinizmom, ter neučinkovitost. V pomoč pri odkrivanju so nam različni vprašalniki. Najbolj uporabljan je Maslachov vprašalnik, ki pa nam pove zgolj subjektivno dojemanje vprašanca.

Ker še ni standardiziranih mednarodno sprejetih diagnostičnih metod in zaradi še veliko drugih neznank, se termin zaenkrat ne uporablja za postavljanje medicinske diagnoze1.

 

Dejavniki:

Negativne stresne situacije in povečevanje njihovega trajanja ter intenzitete, skupaj z nekaterimi osebnostnimi značilnostmi, so primarni vzrok za izgorelost.

Razdelimo jih na notranje – osebnostno pogojene in zunanje – na samem delovnem mestu3:

 

NOTRANJI – osebnostne lastnosti:

  • Idealistična pričakovanja o svojih zmožnostih
  • Perfekcionizem
  • Visoka potreba po priznanju
  • Želja ugajati drugim
  • Občutek nenadomestljivosti
  • Delo kot beg od drugih težav
  • Delo je vredna aktivnost

 

ZUNANJI – situacije in okliščine, ki jih ne moremo nadzirati:

  • Visoke zahteve na delovnem mestu
  • Problem vodenja in sodelovanja
  • Kontradiktorna navodila
  • Časovna stiska
  • Mobbing
  • Nezmožnost samostojnega odločanja
  • Slaba komunikacija
  • Slaba organizacija
  • Vedno večja odgovornost
  • Slaba organizacija brez jasno postavljenih ciljev
  • Odsotnost podpore
  • Nezmožnost napredovanja

 

Simptomi

Burnout je psihosocialni sindrom, ki lahko prizadene vsakogar, tako starejše kot mlajše. Glede na resnost stanja so simptomi zelo različni, od psiholoških, psihosomatskih, socialnih in ekonomskih.

Osebno ni lahko prepoznati simptomov izgorelosti, vendar lahko prepoznate očitke družine in prijateljev. Najbolj pogosta očitka, ki lahko kažeta na to, da je ali bo nastopila stopnja izgorelosti, sta: “Nič te ne vidim, vedno si v službi” in “Izgledaš odtujen, nisi več isti”, “Zakaj si tako jezen?”.

Cinizem, zaničevanje, občutki nemoči, izbruhi jeze in razdražljivost so le prvi vidni pokazatelji, da nekaj ni vredu. Pogosto želi oseba takšno situacijo rešiti s še večjo zavzetostjo in intenzivno delavnostjo, vendar brez pravega učinka. Začaran krog je sklenjen: več dela, veča se utrujenost, slabša se počutje, nižja je učinkovitost3. Sledi socialno odtujevanje in razočaranje nad samim sabo. Izgorelost se poglablja, nastopijo glavoboli in nespečnost, še bolj se socialno odtujuje, ker ga družba ne razume. Občutek, da nihče ne razume in ne vidi, kaj se dogaja, hromi, jemlje še zadnje kančke moči in ubija pozitivizem. Tako močno izgorela oseba ne počne veliko stvari, ki niso najbolj nujne za preživetje. Dopust ni več dopustniški in osvežilen, služba ni več zanimiv izziv, ostalo delo je močno zapostavljeno. Zabava ni več zabavna, vsaka malenkost je moteča, pojavi se splošna nesrečnost brez pojasnjenega razloga in izgubljen je up za svetlejšo prihodnost. V končni obliki je izgorelost enaka klinični sliki ANKSIOZNIH MOTENJ ALI DEPRESIJI3 s samomorilnimi težnjami.

 

Kronološki razvoj simptomov:

  • Pretiran delovni entuziazem(kompulzivna težnja po potrditvah)
  • Nesposobnost dojemanja lastnih napak
  • Zanemarjanje svojih potreb, ves prosti čas podrejen službi
  • občutek zapostavljenosti in necenjenosti,
  • Občutek stagnacije in osebnega nenapredovanja
  • Izčrpanost in s tem padec delovne učinkovitosti
  • Tesnoba in razdražljivost zaradi slabih rezultatov
  • Motnje koncentracije
  • Upad motivacije, dobre presoje, cinizem
  • Umaknitev vase, ustavi se osebni razvoj, splošna apatičnost
  • Zatekanje k opojnim substancam
  • Psihosomatske reakcije(glavoboli, motnje prebave, spanja, spremembe na koži, senzorna preobčutljivost…)
  • Socialna izoliranost
  • Znaki depresije in anksioznih motenj
  • Fizična izčrpanost s povečano obolevnostjo, ki je lahko tudi ogrožujoča

 

Zdravljenje in preprečevanje: 

Zdravljenje izgorelosti je dolgotrajen proces, ki lahko traja od nekaj tednov do več let. Ko se enkrat odkrijejo simptomi, se morajo čimprej najti vzroki. Največkrat pa iskanje vzroka ni težko, saj tiči ravno v tistem, kar osebi vzame večino časa. Izgoreli zaradi dela ima veliko nezmožnost koncentracije na stvari ali dogodke, ki se ne tičejo službe. Že med lahkim pogovorom oseba razmišlja o službi in takoj naveže temo pogovora na težave na delu.

Stresu se ne moremo popolnoma izogniti, lahko pa se ga naučimo zmanjšati.  Pri tem nam pomagajo različne metode sproščanja (meditacija, šport, izleti v naravo, dobra knjiga…), kvaliteten spanec, pogovor s sodelavci, nadrejenimi, spodbuda k dvigu kvalitete počutja na delovnem mestu oz. če ne gre drugače sprememba delovnega mesta.

Zastavite si prioritete, kaj želite najprej spremeniti v svojem življenju.  Organizirajte svoja dejanja, zapišite svoje želje in cilje. Na osnovi tega so odločitve za spremenjen življenski slog lažje in bolj samoumnevne. Ob spremembi se počutje takoj izboljša. Motivacija se z boljšim počutjem dvigne in to pomeni, da smo na dobri poti k ozdravitvi.

 

Če kljub določenim spremembam v življenju ne uspete dvigniti svoje energijske ravni, se morate nujno obrniti na strokovno medicinsko pomoč. Pri resnejši simptomatiki, kjer je zraven nacepljena tudi depresivna motnja, je tako potrebno farmakološko zdravljenje in psihoterapija.

 

Zaključek

Je psihosocialni problem, ki zadeva posameznika in njegovo bližnjo okolico, ter vpliva na osebnostni in socialno-ekonomski ravni. Ugotovljene so prve povezave med burnoutom in kardiovaskularnimi, mišično-skeletnimi in kožnimi obolenji, ter alergijami. Burnout lahko pripomore k razvoju depresivne bolezni2. Znižana storilnost in odsotnosti iz dela pa imajo širši ekonomski vpliv. Zato je potrebno s pomočjo dokazljivih znanstvenih raziskav natančno definirati sindrom, da se bo lahko diagnosticiral in primerno zdravil, pojavnost pa znižala s primerno preventivo v obliki izobraževanj ter promocij zdravih delovnih okolij.

Sestavljanje izgorele osebnosti zahteva čas in potrpljenje. “Čas celi rane” je star pregovor, ki je še kako resničen. Zavedajte se, da boste za sestavljanje potrebovali približno toliko časa kot ste za razstavljanje in ne pričakujte rezultatov čez noč. Na poti k boljšemu splošnemu počutju, večji notranji energiji in sreči ostanite osredotočeni na vaš cilj.

 

Najpomembnejše

  • Zmanjšanje stresnih situacij
  • Vzemite si čas zase in uživajte v različnih oblikah ralaksacije in športa
  • Prevzemite vajeti nad vašim življenjem

 

Literatura:

  1. Weber in A. Jaekel-Reinhard. Burnout syndrome: a disease of modern societies? Occup. Med. 2000; 50: 512-517
  2. P. Kaschka, D. Korczak, K. Broich. Burnout – a fashionable diagnosis. Dtsch Arztebl Int 2011; 108(46): 781-7

 

 

Februar,  2014

Ne spreglejte

Zlomljeno zapestje - kaj pa zdaj? Morda ste že sami kdaj občutili bolečino po zlomu ali pa ste bili temu
Preberi več
Rak jajčnikov je po pogostosti v Sloveniji sedmi najpogostejši rak med ženskami. Bolezen se v zgodnjem stadiju le redko izrazi
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična in vnetna revmatična bolezen. Običajno traja vse življenje, poglavitni simptom pa je vnetje sklepov. Bolezen je
Preberi več
Stenska klimatska naprava MSZ-AY je najnovejši model v seriji stenskih klimatskih naprav MITSUBISHI ELECTRIC, ki so primerne tudi za ogrevanje
Preberi več
V današnjem hitrem tempu življenja se pogosto soočamo s prehranskimi izzivi, ki lahko privedejo do različnih prebavnih težav. Sodobna prehrana
Preberi več
V današnjem hitrem in stresnem svetu se mnogi med nami soočajo z anksioznostjo, depresijo in kroničnim stresom. Te čustvene stiske
Preberi več
Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več