Ko ostareli starši onemorejo, se vloge nemalokrat zamenjajo. Odrasli otroci začnejo skrbeti za starše. Včasih to gre, velikokrat pa je breme svojcev preveliko, ne zmorejo niti časovno niti finančno. Takrat je dobro vedeti, kakšne možnosti pomoči obstajajo.
Avtorica: Maja Korošak
Skrb za svojca ni zahtevna le zaradi pomanjkanja časa in denarja, pač pa tudi čustveno. Včasih je težko sprejeti, da naš oče ali mama, ki sta bila vse življenje neodvisna in dejavna, nenadoma ne zmoreta več opravljati vsakdanjih opravil. Ni težko ugotoviti, kdaj človek potrebuje pomoč, če je bolan, negibljiv ali kako drugače telesno nezmožen opravljati vsakdanja opravila. Drugače je prepoznati in težje sprejeti spremembe pri ostarelem svojcu, ki jih povzroči demenca in človeka spremenijo tudi osebnostno. V nadaljevanju navajamo nekaj od teh sprememb.
Kdaj starejši potrebuje pomoč?
Ko star človek nenadno začne izgubljati težo, je to lahko znak, da ne jé (dovolj), da si morda ne pripravlja hrane, je ne zna ali ne zmore več pripravljati ali pa je noče pripravljati. Drugi znak je lahko neredno jemanje zdravil ali predoziranje – to je lahko posledica zmedenosti, pozabljivosti ali napačnega razumevanja zdravnikovih navodil. Opekline ali poškodbe lahko kažejo na splošno šibkost, na pozabljivost in zlorabo alkohola. Če star človek opušča osebno higieno – se neredno prha, preneha se briti, neredno menjuje spodnje perilo in obleke – je to lahko posledica duševnih ali osebnih težav.
Če se starejšemu človeku začnejo ponavljati pogostejše prometne nesreče, to lahko kaže na upočasnjene reflekse, slab vid, telesno šibkost ali splošno nezmožnost upravljanja vozila. Splošna pozabljivost, kot je na primer neplačevanje računov, opuščanje dogovorjenih srečanj, pozabljanje imen, naslovov, telefonskih številk, časa za obrok, so znaki demence. Dementna oseba lahko bližnje ali tiste, s katerimi je v rednem stiku, obtožuje, da jo zalezujejo, ji kradejo ali kujejo zaroto proti njej.
Nepravilno ravnanje z vžigalicami, pozabljivost pri ugašanju in podobno so lahko prav tako posledica demence.
Nenavadno vedenje, na primer sprehajanje v zimskih oblekah sredi poletja ali nasprotno, nočni izleti v pižami po mestu ali okolici, kažejo na zmanjšano možnost presoje. Dezorientiranost v času in prostoru ali pa če oseba ne ve, kdo je, kdo so člani njene družine, ali pa če se »pogovarja« z ljudmi, ki jih ni v prostoru, kaže na večji upad kognitivnih sposobnosti.
Ko svojci ne zmorejo več skrbeti za ostarelega, je treba poiskati druge rešitve. Ena od teh (vsaj delna) je pomoč na domu ali socialna oskrba na domu, druga je namestitev v domu za ostarele.
Pomoč na domu
Socialna oskrba na domu je dobrodošla pomoč ljudem, ki imajo možnost živeti na svojem domu, a ne zmorejo sami poskrbeti za svoje življenjske potrebe (zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni), svojci pa jim ne morejo nuditi zadosti pomoči. Žal se dostopnost socialne oskrbe na domu razlikuje od občine do občine, ki jo subvencionirajo po svojih zmožnostih. Razliko doplača uporabnik oziroma njegovi svojci, če jih ima.
Kdo je upravičen do tovrstne oskrbe? Upravičenci so osebe nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje, pa tudi invalidi, kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje. Oskrbe na domu je lahko deležen tudi hudo bolan otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
Kdo je upravičen do pomoči
Upravičenec je tisti, ki potrebuje najmanj dve opravili, na primer pri gospodinjskih opravilih (dostava enega obroka ali nakup živil in pripravljanje enega obroka, pomivanje posode, osnovno čiščenje bivalnih prostorov, odnašanje smeti, postiljanje in osnovno pospravljanje spalnega prostora). Pomoč na domu je tudi pri osebnih opravilih (pri oblačenju, slačenju, umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, skrb za osebne ortopedske pripomočke). Tretja skupina pomoči pa je pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, ki vključuje tudi spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
Obseg in vrsta pomoči se določajo individualno glede na potrebe posameznika. Socialna oskrba se lahko izvaja vse dni v tednu, in sicer največ 20 ur tedensko. Če zaradi potreb upravičenca storitev izvajata dva izvajalca neposredne socialne oskrbe, se lahko število ur mesečno poveča za največ eno tretjino.
Storitev se seveda plača. V zakonsko določenem deležu jo subvencionira občina, zato se razlika, ki jo plača uporabnik, razlikuje od občine do občine. V Mestni občini Kranj, na primer, ura pomoči uporabnika stane 4,20 evra. Nekoliko višja je cena ob nedeljah in praznikih. Oproščeni plačila storitev pomoči na domu so prejemniki nadomestila za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu odraslih telesno in duševno prizadetih oseb ter po odločbi pristojnega CSD.
Kako pridobiti pomoč na domu?
Kakšen je postopek, če nekdo želi tovrstno pomoč? Postopek se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela. Prvi del predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino. Drugi del storitve zajema vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih okoliščinah upravičencev ter neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu. Storitev se sčasoma lahko tudi spremeni in spremembe lahko predlagata izvajalec storitve, upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik.
Namestitev v dom za ostarele
V Sloveniji je 99 domov za starejše in posebnih zavodov, v njih pa je na voljo 20.537 mest. Poleg teh ponujata dodatnih 161 mest še dva izvajalca, ki sta pridobila dovoljenje za delo. Skupnost socialnih zavodov Slovenije na svojem spletnem mestu vsak dan osvežuje informacije o številu prošenj tako za javne zavode kot tudi za zasebne izvajalce s koncesijo. Trenutno stanje je takšno, da prostih mest v domovih ni, čakalne dobe pa se daljšajo.
Čeprav je v posameznem domu na razpolago prosto mesto, pa se lahko zgodi, da prosilec ne bo takoj našel takega, ki mu ustreza. Potrebe glede oskrbe so namreč pri posameznih prosilcih različne. Tako se lahko zgodi, da ima lahko ponudnik prosto mesto v stanovanjskem oddelku, kjer bivajo samostojni starostniki, nima pa prostora v negovalnem oddelku.
Kakšen je postopek?
Obrazci za sprejem v dom starejših so na voljo na spletnem portalu Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in so enotni za javne in za zasebne izvajalce domske oskrbe starejših. Prosilec lahko odda vlogo s pomočjo spletne aplikacije, po elektronski ali klasični pošti na naslov posameznega doma ali osebno.
Plačilo doma ostarelih
Stroške bivanja in storitev v domovih za ostarele mora plačevati oskrbovanec, če sam tega zaradi prenizke pokojnine ne zmore, so zanj dolžni plačevati njegovi odrasli otroci. Zakon določa izjemo: dolžnosti preživljanja staršev so opravičeni tisti polnoletni otroci, za katere starš iz neupravičenih razlogov ni plačeval preživnine. Pa tudi takrat, če plačilo presega plačilne zmožnosti zavezanca oziroma polnoletnega otroka. V tem primeru razliko do polne cene poravna občina in ob smrti uporabnika del njegovega premoženja v višini prejete pomoči postane lastnina občine.
Dodatek za pomoč in postrežbo
Skrb za ostarelega svojca, naj bo to na domu ali institucionalno, predstavlja precejšen finančni zalogaj. Če ostareli človek sam nima dovolj sredstev, breme pade na svojce. Zato na tem mestu predstavljamo možnost dodatka za pomoč in postrežbo.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo (DPP) lahko pridobijo prejemniki pokojnin (starostne, invalidske, vdovske ali družinske) in nekateri zavarovanci, ki jim po zakonu ta pravica pripada zaradi določenih zdravstvenih okoliščin, imajo stalno prebivališče v Sloveniji in pri osnovnih življenjskih opravilih potrebujejo stalno pomoč in postrežbo drugega.
Dodatek pripada predvsem slepim, osebam z demenco, paraplegikom, nepokretnim zavarovancem, ki se jim je zmožnost premikanja zmanjšala za najmanj 70 %, bolnim, invalidom na invalidskem vozičku itd. Pri kratkotrajni bolezni ali poškodbi pa do dodatka za pomoč in postrežbo nismo upravičeni. Do dodatka so upravičeni tisti, ki tako hudo zbolijo – če gre za napredujočo bolezen (demenca, nekateri onkološki bolniki, bolniki po kapi itd.), za ohromitev okončin, amputacijo noge, roke, oslepitev itd. –, da potrebujejo stalno pomoč pri zadovoljevanju vseh ali pri večini osnovnih življenjskih potreb.
Nezmožnost za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb je podana, če se uživalec pokojnine ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, ki so nujne za ohranjanje življenja. Nezmožnost za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb pa je takrat, kadar uživalec pokojnine ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb ali kadar kot psihiatrični bolnik potrebuje stalno prisotno osebo, ki skrbi zanj.
Kako do dodatka?
Predlog največkrat poda osebni zdravnik, lahko tudi svojec ali bolnik sam, in sicer najbližjemu Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Predlog mora biti napisan na posebnem obrazcu, zraven pa priložena medicinska dokumentacija od zdravnika z ustrezno specializacijo. Naloga specialista je, da v predlogu čim bolj nazorno pojasni zavarovančevo stanje.
Od pravilno izpolnjene vloge do izdaje odločbe traja postopek v povprečju 75 dni. Od izdane odločbe do prvega izplačila pa poteče – spet v povprečju – dodatno še 18 dni. Kasneje nakazila prihajajo redno na hranilno knjižico ali na transakcijski račun, in sicer vedno na zadnji delovni dan v mesecu.
Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, ki znaša od
146,06 evra (nižji), 292,11 evra (višji) in 418,88 evra (za najtežje prizadete).
A Dostopnost do socialne oskrbe na domu se razlikuje od občine do občine.
B Prostih mest v domovih za ostarele trenutno ni, čakalne dobe se daljšajo.
C Bivanje v domu lahko sofinancira občina, a si ob smrti uporabnika prilasti del njegovega premoženja.
