Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Res je, čas, v katerem živimo, ni enostaven. Beremo, se pogovarjamo o novih in novih preizkušnjah, izzivih, stiskah ljudi ob nas in med nami, o posledicah naravnih katastrof, … Vsak dan nekaj, kar nas z lahkoto vrže iz tira. Poleg tega je zima, dan je kratek, malo sonca, večinoma vlažno, deževno, megleno ali sneženo, oblačno. Zdi se, da se je še narava zarotila.

 

Ampak nikoli niso bili časi lahki, bi vedeli povedati ljudje, ki so na svetu že dolgo, blizu 100 let ali celo več.

Avtorica: Aleksandra V.

 

Se mogoče lahko od njih kaj naučimo in poskušamo ostati čim bolj živi in zdravi v tem loncu pod pritiskom?

Lastnosti ljudi, ki dolgo živijo, so optimizem, dejavnost, miselna prožnost, skromnost. Čeprav jim v njihovem življenju ni manjkalo preizkušenj, so jim pozitivne misli pomagale ohraniti fizično in mentalno zdravje in tudi zavrle staranje. Nasprotno pa negativno razmišljanje z negativnimi čustvi poskrbi za hitro poslabšanje zdravja in pospešeno staranje.

 

Omenjeni ljudje se življenja veselijo in ne dovolijo, da bi jih težave pahnile v potrtost, pasivnost ali okorelost. Ko so raziskovali življenje stoletnikov, so ugotovili, da imajo bolj kot ostali »mlajši« kolegi razvito lastnost, da uravnavajo stres, da si opomorejo od izgube, smrti sorodnikov in prijateljev, ki bi druge zlomile ter se upirajo vsakodnevnim omejitvam in niso rigidni. Mnogo jih pove, da so veseli, da živijo, da komaj čakajo vsak nov dan, ker so polni idej, načrtov.

 

Ugotovljeno je, da veselje do življenja spremeni kemijske in fiziološke procese v organizmu. Če imamo v glavi dolgo življenje, potem zagotovo želimo izraziti svoje potenciale. Vsak nov dan nam pomeni možnost za polno doživljanje in izživetje svojih potencialov. Če se odločimo, da bomo s svojimi zmožnostmi in darovi pomagali ljudem ob sebi, potem okrepimo svoj imunski sistem. Če verjamemo, da nas redna fizična aktivnost in ustrezna prehrana ohranjata zdrave, potem bomo telo in duha obnovili oziroma izboljšali svoje zdravje.

 

In obratno – posamezniki, ki tarnajo, objokujejo svojo usodo in pestujejo pesimizem, hitreje pregorijo. Ovirajo pretok energije v svojem telesu in to se odzove z različnimi psihosomatskimi težavami. Obolevati začnejo prej in pogosteje kot njihovi optimistični kolegi, še posebej po tridesetem letu. Ugotovljeno je, da ima podoben vpliv tudi skrivanje oziroma potlačevanje čustev. Beremo lahko, da se npr. rak dojke hitreje širi pri ženskah, ki potlačijo svoja čustva. Pozitivno duševno razpoloženje je nujno za neoviran pretok energije.

 

Zanimivo je tudi to, da so hitro jezljivi ljudje bolj izpostavljeni smrtnosti zaradi koronarnih bolezni. Tudi vsi tisti, ki trpijo zaradi pogostega stresa, so v precej večji nevarnosti, da bodo zboleli za koronarnimi boleznimi srca ali srčnim napadom.

 

Kar veliko razlogov torej, da odpravimo svoje škodljive misli, kajne? Nenazadnje je življenje lepo, če ga tako vidimo. In vsak od nas ima pravico do izpolnjujočega in navdihujočega življenja.

 

Naša prepričanja, spoznanja in odločitve so usodne za kakovost in uspeh v našem življenju.

 

Kako se lotiti preobrazbe? 

Najenostavneje je, da se popravljamo že pri vsakdanjih mislih, kot so: »Danes je tako težak dan, vse me boli, komaj stojim pokonci, pa slabo vreme je spet. Partner me jezi, s šefom ne shajam, otroku ne gre v šoli.« Vse to so trditve, ki nas tlačijo k tlom in nas delajo nezadovoljne. Miselno-čustveni stres lahko uravnavamo z drugačnim pristopom. Vsaka situacija, ki nas doleti in nam je na prvi pogled neprijetna, je lahko izziv ali možnost za osebnostno rast.

 

Misli lahko spremenimo na različne načine. Posredno jih lahko spreminjamo preko zgoraj omenjenih aktivnosti, ki nas zadovoljujejo, z zdravim načinom življenja in duhovnimi tehnikami, predvsem pa s spremembo mišljenja. Lahko se opazujemo in preverjamo svoje misli. So negativne ali pozitivne? Že pošten odgovor na vprašanje »Sem zadovoljen/-a?« pomaga. Nezadovoljstvo nikomur ne koristi. Kadar ne zmorem razmišljati tako, da bi bil/bila zadovoljen/-a, lahko razmišljam tako, da sem manj nezadovoljen/-a. Pomislim na to, da vsako slabo razpoloženje slej ko prej mine. Zgubljam ali dobivam energijo s svojim ravnanjem? Ko jo izgubljam, takrat razmišljam negativno. Razmislim tudi, kako vplivam nase in na druge. Jim škodim ali koristim? Če škodim drugim, škodim tudi sebi. In obratno! Povezani smo bolj, kot si mislimo.

 

Mnogo je načinov, s katerimi si lahko pomagamo, da dojemamo življenje bolj pozitivno. Na miselnem nivoju se ukvarjamo s tem, kako spreminjati svoje misli, ki vplivajo na naše razpoloženje, besede, dejanja, navade, na celotno naše življenje in na vse druge.

 

Če dobro razmislimo, ugotovimo, da je negativno razmišljanje »podedovana ali posvojena« navada, po kateri večinoma ni potrebe, poteka pa samodejno, nezavedno. Ne moremo ga odstranili le z odločitvijo, da ne bomo tako razmišljali, ampak je treba način razmišljanja nadomestiti z drugačnim, koristnim za nas in posredno tudi za okolico. Literature za to področje je ogromno v pisni obliki ali na spletu.

 

Ste se že odločili, da boste dolgo in srečno živeli?

 

Predvsem vam želim izpolnjujoče leto, novo pa naj zamenja vse staro, kar vas ovira na poti k sreči in radoživosti.

 

 

Januar, 2011

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja