Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Optimizem ima pomembno vlogo na mnogih področjih našega življenja. Lahko nas obvaruje pred depresijo, nam omogoči več uspehov, izboljša zdravje in omogoča veliko prijetnejše duševno stanje. Veliko lažje živimo, če je naš način razmišljanja optimističen, a vseeno začinjen s ščepcem pesimizma.

Avtor: Katerina Jazbec

 

Optimizem

Optimisti so zmagovalci na volitvah, premagujejo najvišje vrhove in premikajo meje možnega. Verjamejo vase in v to, da lahko svetu nekaj dajo. Odzivajo se na bolj zdrav način. Imajo bolj stabilen srčno-žilni sistem, bolje delujoči imunski sistem ter tudi v stresnih situacijah bolj uravnovešen hormonski sistem.

Slabe dogodke znajo obrazložiti z začasnimi, kratkotrajnimi in specifičnimi pojasnili, dobre dogodke pa pojasnijo kot nekaj trajnega in splošnega. (»Nadarjen sem. Do vseh se vedem očarljivo.«) Drugi osebi ne očitajo: »Nikoli se ne pogovarjaš z menoj.« (trajno negativno, pesimistično) Namesto tega raje rečejo: »Že dolgo se nisva pogovorila.« (začasno, optimistično).

Če si predstavljamo, da je oseba smučar, ki vijuga proti cilju, optimist v sebi čuti sposobnost, da lahko pride do cilja, čeprav je ta skoraj nemogoče dosegljiv. Ovire na poti ga ne zaustavijo. Če na primer pade ob ostrem ovinku, ga morda nekaj časa boli, a se kmalu zatem poda naprej.

Optimistom ena izgubljena bitka ne pomeni, da so izgubili vojno; po doživeti nesreči hitro pridejo k sebi. Takšna naravnanost pa ni nekaj, kar bi bilo prirojeno, temveč je veščina, ki se je lahko vsak nauči.

 

Pesimizem

Če ostanemo pri primeru smučarja, pesimist na smučeh ob porazu doživi veliko nemoč. Za svoj padec na ovinku krivi sebe in prevzame nase veliko večjo odgovornost, kot mu sicer pripada (pri tem ne pomisli na to, da bi lahko ovinek bil resnično zelo oster in napačno postavljen zaradi napake pri načrtovanju proge): »Nesposoben sem,« si pravi in obsedi ob progi. Morda sčasoma vseeno nadaljuje z vožnjo, lahko s še večjim nezaupanjem v svojo sposobnost ali celo z bolečinami v telesu, saj je telo pod zelo velikim stresom. Pesimistični smučar obrača stvari proti sebi. Njegova verjetnost, da bo zbolel za depresijo, je zelo velika.

Pesimistično razmišljanje vključuje misli, ki slabe dogodke pojasnjujejo osebno (»Sam sem kriv.«), trajno (»Vedno bo tako.«) in splošno (»Uničilo bo vsa področja mojega življenja.«). V ozadju tega načina razmišljanja je velika nemoč, saj pesimistom razmišljanje, da je nekaj »brezupno« preprečuje, da bi dejansko karkoli naredili. Ta nemoč pa ni trajna lastnost, s katero se oseba rodi in z njo umre, temveč je naučen vzorec razmišljanja.

Kadar mislite, da ste nemočni (dejansko niste!), takrat vas vodijo druge sile in te oblikujejo vaše življenje. Vaše pesimistične napovedi se izpolnjujejo, tako kot bi se sicer optimistične (v skladu z zakonom soustvarjanja). Zato se opazujte in prepoznajte svoje misli.

Prepoznava lastnega pesimizma je pomembna, saj pesimistično razmišljanje zlahka vodi v depresijo. Ljudje, ki jim je pesimistično razmišljanje v navadi, prepreke spremenijo v krivdo, dosežejo manj, kot zmorejo, in celo večkrat telesno zbolijo. Za njih je pogosto poraz v bitki že kar poraz v vojni.

 

Pojasnjevanje slabih in dobrih dogodkov

Ko sem v knjigi dr. Martina Seligmana Naučimo se optimizma rešila test o svojem optimizmu, sem presenečeno ugotovila, da je način pojasnjevanja negativnih dogodkov ravno nasproten od pojasnjevanja dobrih dogodkov. Medtem ko sem bila zlahka optimistično naravnana pri pojasnjevanju slabih dogodkov, je bilo moje pojasnjevanje dobrih dogodkov precej pesimistično; dobrim dogodkom sem pripisala začasne vzroke, kot sta razpoloženje in vloženi trud. In po vsej verjetnosti sem izbrala podobno, kot bi večji del pripadnic ženskega spola, saj nas že od malega vzgajajo drugače kot dečke in s tem vplivajo na to, kako pojasnjujemo dogodke v svoji prihodnosti. Če na primer v šoli deklica pri matematiki slabo piše test, ji bodo odrasli hitro rekli, »da ni dobra v matematiki« (trajno), če se to zgodi dečku, bo ta verjetno prejel obrazložitev, da je »v učenje vložil premalo truda« (začasno).

Način, na katerega se naučimo razlagati dogodke, določa, v kakšni meri bomo nemočni ali dejavni, kadar naletimo na vsakodnevne ovire ali trenutne neuspehe. Ob porazu nemoč doživimo prav vsi, razlika med enimi in drugimi je, kako hitro se poberemo in kako veliko prepreko štejemo kot poraz.

 

Zaželen ščepec pesimizma

Sanjati in delati v smeri doseganja svojih sanj je dobro in zaželeno. Pri doseganju svojih sanj pa je dobro uporabiti malce pesimizma, saj nam daje nekakšen izostreni pogled na realnost. Z njim lahko na tej optimistični poti precenimo, kakšne so posledice neuspeha. Če oseba ocenjuje tveganost posla, potrebuje v svojem optimizmu tudi pesimistični scenarij, ki mu jasno sporoča, kakšna je morebitna cena napake – ali bi morebitna izguba podjetje lahko spravila v stečaj ali bi bila takšna, da jo podjetje še lahko prenese.

»Optimizem je orodje, ki posamezniku pomaga pri doseganju ciljev, ki si jih zastavi. Smisel (ali pa praznina) leži v izbiri ciljev,« pravi dr. Seligman. »Ne želimo si slepega optimizma, ampak prilagodljivi optimizem, ki ima široko odprte oči.«

 

Vaja:

Večji učinek doživimo, če se najprej naučimo prenehati razmišljati pesimistično in se šele nato učimo razmišljati optimistično. Da bi to dosegli, dr. Seligman priporoča tehniko ABCČD:

 

A – težava

 

Poimenujte težavo.Npr.: »Po razgovoru za službo me niso poklicali
B – prepričanja

 

Zapišite svoja prepričanja.Npr.: »Oseba, ki me je spraševala, me je spregledala. Ne zaslužim si te službe. In verjetno je videla, da ne verjamem vase. Prepričan sem, da so drugi kandidati veliko bolj pametni, bolj sposobni in še mlajši povrhu.«
C – posledice

 

Prepoznajte posledice svojih prepričanj.Npr.: »Prenehal bom iskati službo, da mi ne bo treba več doživljati teh občutij neuspeha
Č – izpodbijanje

 

Pesimistični odzivi so običajno pretirani odzivi, zato pričnite popravljati popačene misli. Sprite se z njimi. Napadite jih.Npr.: »Verjetno se nisem počutil samozavestno, ker ta služba ni bila zame najboljša. Je le še vprašanje časa, kdaj bom naletel na priložnost, ki bo prava zame. Takrat bom bolje pripravljen in bom naredil dober vtis
D – zvišanje ravni energije

 

Opišite, kako sedaj čutite več energije in moči.Npr.: »Sedaj sem bolj motiviran, da nadaljujem z iskanjem službe, ki me resnično veseli. Ne bom si dovolil, da bi me strah oviral

 

 

Maj, 2012

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja