Jeza? Ni nikdar primerno čustvo, kadar se otrok sooča s težavo, da moči posteljo. Z njo še povečamo občutek krivde pri otroku ter še dodatno skalimo otrokovo samopodobo. Zavedajmo se, da se zadeva lahko reši, vendar zahteva veliko potrpljenja staršev in sodelovanja otroka. O tem smo se pogovarjali s specialistko pediatrinjo, doc. dr. Anamarijo Meglič, dr. med.
Avtorica: Andreja Hergula
Kahlice ne za vsako ceno
Čeprav se tudi v zadnjih letih pojavljajo težnje, da moramo otroka čim prej dajati na kahlico, se moramo zavedati, da so otroci fiziološko zreli za samostojno lulanje in kontrolo mehurja šele med drugim in tretjim letom starosti. S tem ko jih silimo na kahlico, jim lahko porušimo naravni ritem in nad njimi dejansko izvajamo določene vrste agresijo. Prav tako zdravniki odsvetujejo tudi skupinsko dajanje na kahlico v vrtcih, saj se pri tem ne upošteva otrokova potreba po intimi, ki že obstaja. A starši naj se, kljub temu da jim je morda slednje priročno, odvajanja od plenic lotijo sami. Kdaj? Ko otrok pokaže zanimanje, se zna ustaviti za deset minut, zna potegniti dol spodnje hlačke, vse to je treba početi v pozitivnem vzdušju.
Močenje postelje je otrokova intimna stvar
Po besedah doc. dr. Anamarije Meglič je popolnoma normalno, da se otrok do petega leta kdaj polula v posteljo, sploh v primeru, da zvečer veliko pije, trdno spi ter se ne uspe prebuditi in oditi na stranišče. Staršem polaga na srce, naj se ob takih pripetljajih ne jezijo, saj se pri otroku ob tem še povečajo občutki krivde ter slabega počutja. Svetuje jim, naj otroka spodbujajo k večernemu odhodu na stranišče v miru, da razporejajo tekočino preko celega dne, otroci naj pijejo dovolj v dopoldanskem in zgodnjem popoldanskem času, morda lahko preprečijo, da bi se otroci s tekočino nalivali zvečer. Vmes lahko poskusno prekinejo s pleničkami in opazujejo situacijo. Pomembno je, da močenje postelje ostane družinska stvar in da o njem ne pripovedujejo naokrog. Po petem letu pa začnemo težavo reševati na druge načine.
Poleg nočnega mokrenja tudi druge težave
Pri nočnem močenju je treba ločiti dva pojma, primarno in sekundarno nočno močenje. Pri sekundarnem močenju gre za to, da je otrok že bil dlje časa (več kot pol leta) suh, nato pa je znova pričel močiti posteljo. Lahko gre za bolezen ledvic ali morda sladkorno bolezen. Otrok pomoči posteljo ponoči, hkrati pa ima pogosto pridružene težave tudi podnevi, na primer, da hodi pogosto na vodo ali mu urin uhaja preko dneva. Ob prirojeni napaki sečil mu bo urin uhajal stalno, podnevi in ponoči. Te težave se izrazijo tedaj, ko otroka odvajamo od plenic. V primeru, da otroku urin stalno uhaja po kapljicah, naj starši z otrokom obiščejo pediatra takoj, ko to ugotovijo.
Nočno močenje, podnevi pa vse pod kontrolo
O primarnem močenju govorimo tedaj, ko otrok od nekdaj moči posteljo in še ni bil dlje časa skupaj popolnoma suh. Sicer je popolnoma zdrav. Dnevno lulanje je normalno, kar pomeni, da odide na stran petkrat do sedemkrat na dan, da mu lulanje ne uide, na vodo odide ob želenem kraju in času, urina pretirano ne zadržuje. Prav je, da takrat, ko otroka to začne zelo motiti, to je okrog petega do šestega leta, obišče svojega pediatra. Številni otroci od nekdaj ponoči močijo posteljo, ob tem pa jim tudi podnevi občasno uide urin, ko lulanje zadržujejo, ker se jim ne ljubi pravočasno na stranišče. Starši naj take otroke pozitivno spodbujajo k rednemu lulanju, tudi z lastnim zgledom.
Otrokovo telo še nezrelo
Za primarno nočno močenje lahko poiščemo odgovor v nezrelosti otrokovega telesa v smislu zadrževanja urina v mehurju. Vzroki so lahko trije: otroci lahko trdno spijo in občutka tiščanja ne čutijo, zato se ponoči polulajo, drugi razlog je v tem, da se ponoči nabere v mehurju veliko urina, saj se hormon vazopresin, ki bi se ponoči moral izločati v večjih količinah, podnevi in ponoči izloča enako, zato se jim v mehurju nabere veliko urina in se posledično polulajo, saj se ob tem ne zbudijo zaradi trdnega spanca. Tretji vzrok je po volumnu majhen otrokov mehur, ki je prekomerno vzdražen, zato lahko pride do dražljajev že pri majhni količini, tudi ponoči. Težave lahko reši že pediater na osnovnem nivoju.
Tudi odrasli lahko močijo posteljo
Še številke: v starosti petih let je pri nas in po svetu okrog 10 odstotkov otrok, ki moči posteljo, pri desetih letih jih je 3 odstotke, lahko vztraja tudi v odraslo dobo. Dvanajstletnik, ki zaradi svoje težave ne želi oditi v šolo v naravi in trpi zaradi slabe samopodobe, je zelo oviran v psiho-socialnem razvoju. Četudi bo to kmalu izzvenelo, naj se zadeva reši.
Ne le psiholog
Doc. dr. Anamarija Meglič opozarja na to, da so psihološki vzroki mnogokrat le pridruženi težavi močenja postelje. »Otrok je nesrečen in ima psihološke težave, ker moči posteljo, ne pa obratno, da bi zaradi psihološke težave znova začel močiti posteljo. Je pa psihološki dejavnik, kot je npr. ločitev staršev, lahko vzrok povečane otrokove stiske, ko se ti nezreli mehanizmi še bolj izrazijo. Zato je pomembno sodelovanje psihologov, ki rešujejo slabo samopodobo otroka, ter pediatrov, ki rešujejo nočno močenje zaradi nezrelih mehanizmov. Narobe je, če otroka, ki moči posteljo, starši odpeljejo le k psihologu.«
Nalepke za večjo motivacijo
Zdravljenje poteka na dva načina. Prvi način je jemanje zdravila, ki deluje tako kot hormon vazopresin, ki se ga v teh primerih ponoči ne izloča dovolj. Zdravilo položijo otroci pod jezik, takoj se raztopi, vsrka v kri in deluje osem ur. Običajno ga jemljejo nekaj mesecev, z njim pa dosežemo, da v mehurju nastane manj urina, ki ga mehur tako lahko zadrži do jutra. Za večjo stimulacijo otroci lepijo nalepke v dnevnik, sami skrbijo za pitje, lulanje, zdravilo. Dnevnik prinesejo s seboj na zdravniški pregled. Plenic ob jemanju zdravil ne uporabljajo več. Pediatri, otroci in starši so zadovoljni takrat, ko se doseže stoodstotna suhost in z zdravilom lahko prenehajo.
Alarm, ki otroka ponoči zbudi
Druga vrsta za ozdravitev težave nočnega mokrenja je alarm za nočno zbujanje. Prva možnost, ki je pri nas na voljo, je alarm v obliki hlačk, ki imajo pritrjene elektrode, drugi pa je sistem s ščipalko, ki se zapne za hlačke, ter škatlico, ki se jo natakne na pižamo. Pri obeh gre za sistem, ki se začne oglašati, ko se otrok polula. Otrok se pri tem zbudi, odide na stranišče in ko to uporablja vsako noč, se začne zbujati vedno prej. Namen je dosežen, ko se otrok zbudi, tik preden se polula, že samo zaradi polnega mehurja. Pri tem je pomembno, da otroku alarm predstavimo na pravi način, kot zadolžitev, zaradi katere bo postal suh. Otrok naj sam izbere, ali bo izbral jemanje tablet ali uporabljal alarm. Predvsem pa je otroku težavo z mokrenjem treba opisati kot težavo, ne kot bolezen, ki se jo lahko reši in ki se bo z njegovim sodelovanjem izboljšala.
Šola lulanja rešuje paleto težav
Zanimiva stvar, ki za otroke s težavami pri lulanju deluje izredno motivacijsko, je Šola lulanja. Ta poteka v mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna in je namenjena otrokom, ki imajo ob nočnem močenju pridružen še neosvojen pravilni dnevni vzorec lulanja. Te otroke v Šolo lulanja napotijo z namenom, da se naučijo lulati ob želenem času in kraju, dosežejo pravilen položaj na stranišču, sproščeno opravijo potrebo, se naučijo pravilno razporejati pitje tekočine in iztrebljati. Po besedah doc. dr. Anamarije Meglič številni otroci zadržujejo urin, zato jim uide, nekateri lulajo preredko, nekaterim pa se pogosto sproži lulanje v majhnih količinah. Če hočemo reševati nočno močenje, moramo najprej razrešiti dnevne težave.
Za otroke tudi veliko interesnih dejavnosti
O samem kadru na Šoli lulanja zdravnica pove: »Tu sodelujejo poleg zdravnika strokovnjaki s področja psihologije, specialni pedagog, delavni terapevt, športni pedagogi ter predvsem sestrski kader, ki se zelo dobrodušno in dobrovoljno ukvarja z otroki. Na programu je veliko interesnih dejavnosti (npr. plezalna stena, mini ZOO), šola pa poteka štirinajst dni. Vmes otroci preživijo preizkusni konec tedna doma, da staršem pokažejo, kaj so se naučili. Na šoli organizirajo tudi predavanje za starše. Na koncu pa se šola zaključi s podelitvijo diplom otrokom.«
Marec 2015
