Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Kronični stres vpliva na zdravje človeka preko mnogih biokemičnih poti. Pri vsakem odzivu na stres ali obremenitev pride v našem telesu do kemičnih sprememb na več nivojih. Stres se začne z umom. Zaznamo situacijo, ki zahteva našo takojšnjo pozornost. Hiter signal spodbudi nadledvično žlezo in s tem izločanje hormonov adrenalina in kortizola. Poveča se utrip srca, dihanje se spremeni, zaloge glukoze (vir energije) se sprostijo v kri, mišice se napnejo, oči se razširijo, celo gostota krvi se poveča. Glavni vir glukoze, ki se pri tem sprosti v kri, je razgradnja glikogena v mišicah in jetrih.

Avtor: dr. Polona Prohinar

 

Značilno za kronični stres je stalno povišana količina izločenega kortizola. Primarna funkcija tega hormona je povečanje koncentracije sladkorja v krvi ter povečanje zalog sladkorja v jetrih v obliki glikogena. Vpleten je tudi v presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Kortizol deluje tudi protivnetno. Psihološki stres povzroči v telesu preko izločenih hormonov, predvsem kortizola, metabolne (presnovne) spremembe, ki vodijo v shranjevanje energije, zamaščenost trebušnih notranjih organov (visceralna debelost), znižano sposobnost imunskega odziva (imunska oslabitev) ter povišanje oksidativnega stresa. Kronično obremenjeni ljudje so v stanju nizkega sistemskega vnetja in zmanjšane sposobnosti povrnitve hormonskega ravnotežja v stanje pred stresom.

 

V modernem svetu smo poleg pretirane psihološke obremenitve izpostavljeni tudi pojavu prehranjenosti. Ta dva pojava skupaj delujeta sinergistično, torej se njuni učinki več kot le seštevajo. Pretiran stres sam po sebi pripelje do prekomernega hranjenja. To predstavlja metabolno obremenitev, saj poveča proizvodnjo prostih radikalov in povečano shranjevanje maščob. Hitro delujoči enostavni in prečiščeni ogljikovi hidrati (bel kruh, sladkarije iz belega sladkorja, kosmiči in ostali izdelki z dodanim sladkorjem, …) ustvarijo v telesu stanje stresa, saj spodbujajo izločanje kortizola. Na drugi strani počasi delujoči ogljikovi hidrati zagotavljajo enakomerno sproščanje vira energije.

 

Pri odzivu na stres uporabljamo energijo in hranila, ki bi jo sicer uporabili za normalne procese v telesu. Ko smo v stanju stresa, naše telo porablja dragocena hranila za nekaj, čemur sploh niso bila namenjena. Zaradi tega se naše potrebe povečajo, še posebej kar se tiče vitaminov in mineralov. Uravnotežena prehrana je bistven del strategije za odpravljanje stresa.

 

Hormoni stresa so odvisni od nekaterih hranil: za nastanek adrenalina je potrebno dovolj vitamina B3 (niacin), B12 (kobalamin) ter vitamina C. Za kortizol je nujen vitamin B5 (pantotenat). Vitamin B6 in cink (Zn) sta vključena v delovanje inzulina. Cela vrsta hranil sodeluje pri pretvorbi glukoze v celično energijo: vitamini B1, B2, B3, B5, koencim Q10, vitamin C, železo (Fe), baker (Cu) ter magnezij (Mg). Tudi zadostna količina aminokislin, gradnikov beljakovin, je nujna za sintezo hormonov stresa. Metionin, pogosto aminokislina v pomanjkanju, je nujen za hormone nadledvične žleze. Potreba po vseh teh hranilih se znatno poveča pri kroničnem stresu.

 

Stanje stresa pogosto poglobimo z nezdravo hrano in nezdravim načinom prehranjevanja. Pogoste so neprimerne odločitve glede prehranjevanja, ki znatno obremeni telo:

  • Spijemo preveč kave in drugih poživil. Mnogim namreč prav kava pomaga pri premagovanju vsakodnevnih obremenitev in stresa. Kava in druga poživila sicer trenutno lahko dajo občutek večje energije in motivacije, vendar zelo hitro tudi izčrpajo telo. Imajo zelo podoben učinek kot stres – tako kava kot tudi pravi čaj, čokolada, cigarete vsebujejo kofein, teobromin, teofilin in/ali nikotin, kar vse spodbuja izločanje adrenalina in kortizola.
  • Jemo napačno hrano. Ljudje, ki so v stresu, zaradi povečanega izločanja kortizola prekomerno posegajo po hrani z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli.
  • Izpuščanje obrokov. Zjutraj v naglici je zelo enostavno izpustiti zajtrk in s tem pridobiti nekaj dragocenih minut. Izpuščanje obrokov je povezano z visokimi nivoji hormona kortizola.
  • Nezavedno hranjenje. Kadar smo v stresu, se poslužujemo nepotrebnega hranjenja, saj nam hrana predstavlja čustveno polnilo preko izločanja hormonov in drugim kemičnih procesov v telesu. Zaradi tega jemo, kadar nismo lačni, ali jemo hrano, za katero vemo, da nam škodi. Prav stres je zelo pogost razlog za razvoj motenj hranjenja.
  • Premajhno uživanje tekočin. Najbolj pogosta posledica velike zaposlenosti je nezadostno pitje tekočin. Potreba po tekočini se v stresnem stanju in pri velikem uživanju kave ali pravega čaja še poveča.
  • Hitra hrana. Je enostavna rešitev zaposlenih in obremenjenih. Je sicer poceni, a z visoko skrito ceno škodljivosti za naše zdravje.
  • Škodljive diete. Zaradi povečanja telesne teže, ki je posledica stresa, nekateri namerno jejo manj, kot bi morali, ali pa se poslužujejo škodljivih modernih diet. Diete, ki niso uravnotežene s sadjem in z zelenjavo, dobrimi viri beljakovin in zdravimi ogljikovimi hidrati, dolgoročno škodi zdravju, čeprav imajo morebitne kratkoročne učinke. Tudi umetno sestavljeni nadomestki obrokov niso primeren del uravnotežene prehrane.

 

 

Oktober, 2010