Pojem rak glave in vratu predstavlja heterogeno skupino malignih tumorjev: malignome nosu in obnosnih votlin, ustne votline, žrela, grla in žlez slinavk. Pri visokem odstotku sta glavna dejavnika, ki povečata tveganje za nastanek rakov glave in vratu, tobak in alkohol. Tumorje zdravimo kirurško, s pomočjo radioterapije in kemoterapije, možne so tudi kombinacije. Po radikalnem zdravljenju se lahko pojavijo težave pri govoru, motnje požiranja, spremenjen zunanji videz, izguba sline in okusa, tudi bolečine v predelu obraza in vratu. Podrobneje pa smo se o tej temi pogovarjali z Matijo Švaganom, dr. med., specialistom otorinolaringologije z Oddelka za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo UKC Maribor.
Avtorica: Vesna Vilčnik
Rak ustne votline je po pogostosti na osmem mestu v Sloveniji, letno odkrijemo okoli 250 novih bolnikov z rakom ustne votline in žrela. Pri večini je vzrok alkohol ali tobak, drži?
Res je, vendar se moramo izraziti drugače. Kajenje in prekomerno uživanje alkohola povečata tveganje za nastanek rakov ustne votline, žrela in grla, ker vsebujeta snovi, ki so vzrok za nastanek raka. Omenjene bolezni lahko nastanejo tudi pri ljudeh, ki ne uživajo alkohola in ne kadijo. Kajenje v primerjavi s prekomernim uživanjem alkoholnih pijač predstavlja večje tveganje, saj cigaretni dim vsebuje več kot 20 znanih kancerogenih snovi in več kot 50 potencialno kancerogenih snovi. Kajenje in alkohol pa z vidika kancerogeneze delujeta sinergistično, saj alkohol poveča kancerogeni učinek snovi iz tobačnega dima. Skupaj lahko na določenih anatomskih lokacijah tveganje za razvoj raka povečata tudi za tridesetkrat.
Kakšne so spremembe na sluznici, ki opozarjajo na karcinom?
Največkrat se pojavi neboleča razjeda na sluznici, ki se ne zaceli in se počasi veča. Velikokrat je razjeda na takšnem mestu, da jo bolnik sam težko opazi. Bolečina se po navadi pojavlja kasneje v poteku bolezni in je običajno znak napredovale bolezni. Hkrati z bolečino se z večanjem tumorja začnejo pojavljati težave s požiranjem, govorom in dihanjem. Omenjene težave so seveda odvisne od lokacije tumorja.
Kaj pa zunanje spremembe (koža obraza, vrat)?
Pri raku ustne votline, žrela in grla so zunanje spremembe redke in so znak zelo napredovale bolezni. Na vratu so lahko vidni in tipni zasevki, ki jih laično lahko opišemo kot tipne zatrdline. Velikokrat je to prvi simptom, zaradi katerega bolniki obiščejo naše ambulante. Zatrdlina na vratu v predelu slinavk pa je običajno prvi simptom pri raku slinavk. Tudi pri raku nosu in obnosnih votlin se lahko v napredovali fazi bolezni pojavlja oteklina lica.
Kakšna je razlika med malignimi tumorji ustne votline, žrela (zgornjega, srednjega, spodnjega dela) in grla?
Simptomi se glede na anatomsko lokacijo precej razlikujejo. V ustni votlini se pojavi sprva manjša neboleča razjeda, ki se sčasoma veča in postane boleča. Pojavi se lahko omejena gibljivost jezika, izpadanje zob, močna bolečina pri žvečenju in požiranju. Najmanj simptomov se pojavlja pri raku zgornjega dela žrela (epifarinksa oz. nazofarinksa). Tam so najpogostejši simptomi občutek zamašenega ušesa, slabši sluh in oteklina na vratu, redkeje se pojavi tudi krvavitev. V srednjem delu žrela (orofarinksu oz. mezofarinksu) so simptomi podobni tistim v ustni votlini, z izjemo izpadanja zob, pri napredovalih oblikah pa so možne težave z dihanjem in spremenjena barva glasu. V spodnjem delu žrela (hipofarinksu) je zaradi globine razjedo težko videti s prostim očesom. Običajno se pojavi bolečina pri požiranju, hripav glas in oteženo dihanje. Pri raku grla je običajno prvi znak hripavost, ki se stopnjuje, pojavi se tudi oteženo dihanje.
Je lahko rak glave in vratu tudi posledica okužbe z virusom HPV? Priporočate cepljenje?
Da. Humani papiloma virus (HPV) je že vrsto let prepoznan povzročitelj raka orofarinksa, predvsem v predelu nebnic (mandljev) in korena jezika. Podtipa (genotipa) HPV 16 in 18 ter še vsaj deset ostalih podtipov povzročijo mutacije, ki lahko privedejo do raka žrela. Ti podtipi so enaki kot tisti, ki povzročajo bolj omenjanega raka na materničnem vratu, razlike so le v zastopanosti podtipov na posamezni anatomski lokaciji. Iz tega lahko sklepamo, da je enako cepivo efektivno v preprečevanju tako raka ustnega dela žrela (orofarinksa), kakor tudi raka materničnega vratu in tudi drugih rakov, ki jih lahko povzroči HPV. Cepljenje je za deklice že rutinsko, menim da bi bilo potrebno cepiti tudi dečke. To mnenje lahko podpremo tudi z izkušnjami kolegov iz ZDA in Kanade, kjer je zaradi sprememb življenjskega sloga rak glave in vratu, ki je povzročen s kajenjem in prekomernim uživanjem alkoholnih pijač že več let v upadu, s HPV povzročen rak glave in vratu pa je v porastu epidemičnih razsežnosti. S cepljenjem bi bilo moč to epidemijo omejiti.
Kakšne so značilnosti malignih tumorjev nosu in obnosnih votlin? Kaj je vzrok nastanka?
Najpogosteje se pojavi oteženo dihanje skozi eno nosnico, ob napredovanju so vse pogostejše krvavitve iz te nosnice, pojavi se lahko tudi čvrsta neboleča oteklina ob nosu, ki jo velikokrat spremljajo močni glavoboli. Obstaja močna povezava med tveganjem za nastanek raka nosu in obnosnih votlin in izpostavljenosti lesnemu prahu, ki nastaja pri predelavi lesa, šibkejša povezava pa je tudi z izpostavljenostjo kemikalijam (aflatoksin, dizelski izpuhi in drugi ogljikovodiki, krom, nikelj, težke kovine …).
Redkeje slišimo o raku žlez slinavk. Kakšni so simptomi, znaki, zdravljenje?
Res je, ti raki so tudi nekoliko redkejši. Simptomi so odvisni od lokacije. Pri velikih žlezah slinavkah (obušesni, podčeljustni, podjezični) se najprej pojavi neboleča zatrdlina v predelu slinavke, sprememba se veča, hitrost večanja pa je odvisna od tipa tumorja. Pojavijo se seveda lahko tudi funkcionalni izpadi, v mislih imamo predvsem okrnjeno delovanje katerega od možganskih živcev. Zdravimo podobno kot ostale rake glave in vratu, kirurško, z radioterapijo in/ali kemoterapijo ali kombinirano.
Na večjo incidenco rakov ORL naj bi vplivale tudi prehranske navade. Lahko poveste nekoliko več o tem?
Veliko študij na to temo sicer ni. Dokazana je povezava med nastankom raka nosnega dela žrela in uživanjem nitritov, ki se uporabljajo pri konzerviranju mesa in rib. Nekatera območja na Kitajskem imajo zaradi uporabe teh snovi pri obdelavi hrane zelo visoko pojavnost te oblike raka. Nekatere študije so pokazale, da je uživanje večjih količin sadja in zelenjave in manjših količin rdečega (predvsem predelanega) mesa povezano z zmanjšano verjetnostjo za nastanek raka glave in vratu. V nekaterih od teh študij ni navedeno, ali so podatke korelirali s kajenjem in prekomernim uživanjem alkohola. Ne glede na to lahko rečemo, da zdrav življenjski slog zmanjša možnosti za nastanek raka glave in vratu.
