Bris materničnega vratu

Okužba z virusom HPV

Humani papiloma virus (HPV) je skupno ime za družino virusov, ki okužijo človeške celice kože in sluznic (usta, maternični vrat, zadnjična odprtina). Poznamo več kot 200 različnih podtipov HPV. Okužbe z visoko rizičnimi genotipi HPV pa so povezali z rakom nožnice in ženskega zunanjega spolovila, zadnjika, penisa ter z rakom v ustni votlini.

Okužba s HPV se prenaša s spolnim stikom z osebo, ki je okužena s HPV. Več kot polovica spolno aktivnih oseb naj bi se v svojem življenju okužila z najmanj enim spolno prenesenim genotipom HPV.

HPV in rak materničnega vratu

Dolgotrajna okužba z vsaj enim od 12 visoko rizičnih genotipov HPV je nujen vzrok za nastanek raka materničnega vratu (RMV). Podatki iz registra raka kažejo, da pri Slovenkah letno odkrijejo 144 RMV. Več kot 70 odstotkov raka materničnega vratu povzročajo dolgotrajne okužbe z genotipoma HPV 16 in 18.

Ali vsaka okužba s HPV vodi v raka materničnega vratu?

Ne. Raka materničnega vratu povzroča okužba z visoko rizičnimi genotipi HPV. S pomočjo dobrega imunskega sistema velika večina teh okužb spontano mine.

Preventivni pregledi – Program ZORA

RMV lahko z zgodnjim odkrivanjem sprememb na sluznici materničnega vratu tudi preprečimo. V Sloveniji so ginekologi v sodelovanju s citopatologi in onkologi leta 2003 začeli izvajati presejalni program za Zgodnje Odkrivanje predrakavih in RAkavih sprememb na materničnem vratu (ZORA). Ženske v starosti od 20 do 64 let, ki v zadnjih treh letih niso opravile brisa materničnega vratu, so s pisnim vabilom povabljene k sodelovanju.

Namen programa ZORA je, da se s pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu. Kajti zgodnje spremembe sluznice materničnega vratu je mogoče s preprostimi terapevtskimi posegi preprečiti ali povsem pozdraviti.

Zgodnje odkrivanje sprememb na sluznici materničnega vratu – bris materničnega vratu

Zaželeno je, da bi spolno aktivne ženske hodile na ginekološke preglede vsako leto. Ker zgodnje predrakave spremembe ne dajejo simptomov in znakov, običajno pridejo k zdravniku takrat, ko je bolezen že prisotna oziroma napredovala. Zato je ključnega pomena zgodnje odkrivanje, saj lahko razvoj rakave bolezni z zgodnjim zdravljenjem preprečimo.

Med najbolj uveljavljene in preproste presejalne preiskave pri ženskah sodi odvzem in mikroskopski pregled celic brisa materničnega vratu ali test PAP. Ginekolog s posebno oblikovanim loparčkom popraska površino materničnega vratu, nato pa še z nežno ščetko odvzame bris iz kanala materničnega vratu.

Oboje razmaže na posebno stekelce ter pripravi preparat za pogled pod mikroskopom. Če je test PAP negativen, pride ženska na ponovni bris čez tri leta. Če pa citologija pokaže spremenjene celice in se postavi sum na displastične spremembe, je potreben ponovni odvzem brisa ter po potrebi še test HPV, kolposkopija ali biopsija sluznice materničnega vratu, vzorec pa se pošlje na histološki pregled.

Pomembno je vedeti, da pozitiven test PAP še ne pomeni raka! Rak materničnega vratu napreduje zelo počasi. Z rednimi brisi materničnega vratu lahko zgodnje spremembe sluznice odkrijemo pravočasno. Dejstvo pa je, da ne vodi čisto vsaka okužba z virusom HPV v spremembe na sluznici materničnega vratu, saj gre pri 90 odstotkih žensk le za prehodno okužbo, ki spontano mine brez kakršnih koli posledic največkrat že v letu dni.

Preprečevanje okužbe s HPV – cepljenje

Med dejavnike tveganja za nastanek RMV sodijo zgodnji začetek spolnih odnosov (v najstniških letih), nosečnosti v najstniških letih, več spolnih partnerjev, kajenje, spolni partnerji, katerih nekdanje spolne partnerke so imele prekancerogene ali kancerogene spremembe na materničnem vratu, oslabljen imunski sistem.

Nekatere od teh dejavnikov tveganja lahko preprečimo z načinom življenja. Obstaja pa tudi preventivno cepljenje proti HPV in je dodatna možnost za preprečevanje RMV.

V Sloveniji sta registrirani dve cepivi (dvovalentno, ki ščiti proti HPV tipa 16 in 18, ter štirivalentno, ki ščiti proti HPV tipa 16, 18, 6 in 11). Cepivi varujeta pred dvema genotipoma visoko rizičnih HPV 16 in HPV 18, ki povzročata okoli 70 odstotkov vseh RMV.

Vendar pa se v 30 odstotkih RMV razvije iz drugih genotipov, zato je kljub cepljenju treba nadaljevati s preventivnimi ginekološkimi pregledi. V Sloveniji je samoplačniško cepljenje proti HPV s štirivalentnim cepivom na voljo od konca leta 2006 in z dvovalentnim cepivom od leta 2007.

V šolskem letu 2009/2010 so razširili program z rutinskim neobveznim brezplačnim cepljenjem proti HPV s štirivalentnim cepivom za deklice, stare 11 ali 12 let. Cepljenje ni obvezno in ga lahko opravijo tudi kasneje, vendar pa mora odrasla ženska cepljenje plačati sama.

Ker okužba s HPV pri moških lahko povzroča raka zadnjika, penisa, raka ustnega dela žrela in genitalne bradavice, je tudi cepljenje moških proti okužbam s HPV priporočljivo. Poleg tega pa so moški tudi prenašalci okužbe s HPV, zato bi cepljenje lahko posredno vplivalo na zmanjšanje pojavljanja RMV pri ženskah.