Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Potenje, nespečnost, vaginalno srbenje, upočasnjena prebava, zmanjšan libido, bolečine v sklepih, celo depresija in še bi lahko naštevali. Kar nekaj težav, s katerimi se mora soočiti ženska nekje pri petdesetem letu starosti. Kako najlažje sprejme in lajša tegobe, jih morda lahko celo odpravi? To so ključna vprašanja, katerih odgovori lahko spremenijo kakovost življenja mnogim ženskam. Pri odgovorih nam je pomagala asist. Arijana Turčin, dr. med., specialistka psihiatrije, predstojnica Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. 

Avtorica: Katja Štucin

 

Kaj se dogaja z žensko duševnostjo, ko nastopi menopavza?

Po definiciji menopavza nastopi 12 mesecev po zadnji menstruaciji in označuje prenehanje menstrualnih ciklusov. Običajno nastopi med 40. in 50. letom starosti in je naraven biološki proces. Žensko telo se mora najprej v puberteti prilagoditi na spremembo v koncentracijah ženskih spolnih hormonov (estrogeni, progesteron), pri čemer prihaja do telesnih in duševnih sprememb. Po 30 ali 40 letih »izpostavljenosti« mesečnem nihanju koncentracij estrogenov in progesterona se mora telo ponovno prilagoditi na upad teh hormonov, kar običajno vpliva tudi na intrapsihično dogajanje pri ženskah.

V puberteti je telo mlado, se šele razvija in se vendarle nekoliko lažje prilagaja, v menopavzi pa so pogosto prisotne že kakšne bolezni, zaradi česar je proces lahko zelo težaven, kar se kaže tudi v znižanju energetske opremljenosti, motnjah spanja, pojavijo se lahko tesnoba, depresivnost ter občutki izgube.

Če sva nekoliko bolj specifični, spremembe razpoloženja so lahko rečemo kar stalnica večine žensk, ki so prešle v menopavzo. Enkrat smeh, drugič jok. Zakaj?

Študije kažejo, da so estrogeni povezani z nevrotransmitorji, ki so prenašalci informacij v možganih. Estrogeni naj bi imeli različne učinke na serotonin in melatonin, vplivali naj bi na znižanje dopamina in zvišanje noradrenalina ter endorfinov. To so zelo kompleksni procesi. Vse naštete snovi so v učinkovanju med seboj zelo prepletene in vplivajo na razpoloženje. Dokler se hormoni ne ustalijo, je enkrat veliko estrogena, drugič malo – enkrat smeh, drugič jok.

Zakaj prihaja do nespečnosti in utrujenosti? Tudi občutek tesnobe je ena od pogosto orisanih težav žensk okoli petdesetih, ki se soočajo z menopavzo.

Vzroki za nespečnost v (peri)menopavzi so različni. Ponovno igra pomembno vlogo zmanjšana koncentracija hormonov. Višja raven spolnih hormonov, na kakršno so ženske prilagojene večino življenja pred menopavzo, ugodno vpliva na ciklus budnost–spanje. Upad hormonov povzroča motnje spanja, med drugim nočno prebujanje. To je posledica tako neposrednega vpliva upada hormonov kot posrednega vpliva na nenadno izločanje adrenalina, ki povzroči nenadno potenje in občutke vročine (»valunge«).

Dodatno so ženske v tem življenjskem obdobju pogosto tudi pod povišanim vsakodnevnim stresom zaradi skrbi za družino in službo, pri čemer jim lahko kronično primanjkuje časa zase. Telesna zmogljivost se manjša, utrujenost lahko nastopi hitreje, še posebej če je človek nenaspan. Vloga v družbi se spremeni, otroci so odrasli ter bodisi zapuščajo dom bodisi ostanejo doma in s svojo nesamostojnostjo svoje matere dodatno obremenijo. Našteli smo samo nekaj obremenilnih situacij, ki so različne pri vsaki posameznici. Vse to ženske frustrira in jih spravlja v stisko, kakršne prej verjetno niso poznale, vsaj ne v takšni obliki. Ne smemo zanemariti tudi dejstva, da v teku življenja ženske pogosteje kot moški zbolevajo za razpoloženjskimi motnjami, ne glede na menopavzo.

Kako si lahko ženske pomagajo v tem primeru? Kako se tudi sicer zdravijo v uvodu opisani simptomi menopavze?

Glede na to, da spolni hormoni vplivajo na nivo nevrotransmitorjev, ki so povezani z depresijo ali tesnobo, je običajno prvi korak stabilizacija hormonov, pri čemer lahko pride do izboljšanja razpoloženja in zmanjšanja tesnobe – »vihar« se vsaj malo umiri, lahko pa tudi popolnoma izzveni. To najpogosteje urejajo ginekologi. Če to ne zadošča, predpišemo še druga zdravila, običajno antidepresive. Pri izbiri zdravila se odločamo glede na simptome, ki pacientko najbolj bremenijo, upoštevamo pa tudi njene morebitne pretekle izkušnje z antidepresivi (dobre in slabe) oziroma prilagodimo izbiro njenemu življenjskemu slogu.

Zelo pomagajo tudi razni nemedikamentozni ukrepi, kot so sproščujoče dejavnosti, rekreacija, vključevanje v družbo, ukvarjanje s konjički in pa prizadevanje, da ženske ponovno vzpostavijo stik s seboj, za kar si morajo vzeti čas samo zase, to pa je za nekatere izjemno težka naloga. Če so duševne težave preveč izražene in s samopomočjo ne dosežejo želenih rezultatov, je na voljo še dodatna strokovna pomoč psihoterapevta ali psihiatra.

Okolica težje razume in sprejema spremembe v vedenju, ki so povezane z menopavzo. Kako lahko denimo družinski člani oziroma prijatelji pomagajo posameznici, ki ima težave?

Menopavza ni bolezensko stanje, kljub temu pa lahko nestabilnost čustvovanja in razpoloženja pomembno vpliva na medosebne odnose. Ključno je razumevanje, kakor tudi toleranca in duševna podpora. Tako bo vsem prisotnim lažje.

Lahko ženske ravnajo preventivno, da do te stopnje, ko bi potrebovale strokovno pomoč, niti ne pride?

Preventivni ukrepi so zelo koristni, vendar na žalost ne morejo pri vseh preprečiti nastanka močno izraženih duševnih simptomov. Reakcija na nihanje in postopno usihanje hormonov je različna od ženske do ženske, pri čemer imajo večjo potencialno obremenitev pacientke, ki so se že kdaj prej zdravile zaradi razpoloženjskih ali anksioznih motenj.

Ali zdravite veliko posameznic, ki so v obdobju menopavze postale depresivne?

V psihiatrično ambulanto se oglasi precej žensk, vendar k nam pridejo običajno zaradi simptomov depresije ali anksioznih motenj. Šele ob podrobnejšem razgovoru, ko iščemo vse možne vzroke za nastale duševne težave, se pogosto izpostavi, da je lahko podlaga pravzaprav menopavza, ob kateri povzročajo velike preglavice še vse druge stresne situacije. Vse se sešteje in ženske posledično duševno dekompenzirajo.

Čisto za konec bi izpostavili še dejstvo, da se vsaka ženska v določeni starosti sooči tudi z menopavzo in ni nujno, da ima (vse) orisane težave. Kaj bi jim vi osebno svetovali, da bo to obdobje karseda lepo?

Obdobje menopavze je lahko zelo nestabilno in obremenjujoče, vendar ni enako izraženo pri vseh ženskah in se nekega dne tudi zaključi. To obdobje je treba prebroditi, kar tudi ni nemogoče. Svetujemo, da ženske poskusijo ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki poslabšujejo počutje in sprožajo simptome, ter se jim izogibajo. Pogosto je treba zmanjšati pitje kave, toplih napitkov ter alkohola, izogibati se je treba močno začinjeni prehrani, preobilnim obrokom, ki naj bodo sestavljeni predvsem iz sadja, zelenjave in polnozrnatih živil, omejiti pa je treba zasičene maščobe in sladkor. Prav tako se je dobro izogibati vročim prostorom. Kajenje se odsvetuje. Koristi, če se ženske oblečejo v več slojih, s čimer lahko sproti prilagajajo telesno temperaturo. Pomembna je redna telesna aktivnost za ohranjanje telesne kondicije. Ne nazadnje pa naj se ženske ne zanemarijo – urejene bodo zagotovo tudi bolj zadovoljne same s seboj.

 

September 2016