Erektilna disfunkcija je težava, ki jo pogosto povezujemo s starostjo, a dejstvo je, da vse pogosteje pesti tudi mlajše moške. K tej temi je seveda potrebno pristopiti z dobro mero pazljivosti, saj gre za občutljivo področje, ki je, sploh v obdobju odraščanja, povezano s samo samozavestjo in spolno identiteto ter predstavlja pomemben del moškosti. Prav zato težave z erekcijo spremlja močna stigma, zato marsikdo trpi v tišini.
Erektilna disfunkcija je sicer kot zdravstvena težava pogosto povsem ozdravljiva, če le poiščemo pomoč in odkrijemo vzroke v ozadju.
V preteklosti se je za poimenovanje nezmožnosti moškega, da doseže ali ohrani trdo erekcijo za spolni odnos, uporabljal izraz impotenca. Zaradi negativnega prizvoka pa se v zadnjem desetletju ta izraz vse pogosteje zamenjuje s pojmom erektilna disfunkcija oz. motnje erekcije. In čeprav je pojavnost erektilne disfunkcije vse bolj pogosta, številni zaradi stigme in tesne povezave z občutkom moškosti o težavi ne želijo spregovoriti ali odlašajo z iskanjem pomoči.
»Erekcija je telesna funkcija, ki je značilna za zdravo moško telo. Za prisotnost erekcije je pomembno pravilno delovanje več telesnih sistemov: psihološkega stanja, hormonske funkcije in žil, ki dovajajo kri po telesu. Po epidemioloških raziskavah okoli 50 % moških med 40. in 70. letom vsaj enkrat v življenju doživi erektilno disfunkcijo. S starostjo se pogostost slabšanja erekcije viša, predvsem po 70. letu. Vendar se lahko pojavi tudi pri mlajših, po 30. letu,« pojasni Borut Gubina, dr. med., specialist urolog iz Diagnostičnega centra Bled.
Paleta vzrokov, ki se skrivajo v ozadju, je namreč nadvse raznolika in obsega vse, od organskih do psiholoških faktorjev, ti pa se pogosto med seboj prepletajo. Psihološki vzroki so lahko samostojen vzrok ali posledica organskih vzrokov, a predstavljajo nadvse pomemben segment samega problema. Pri bolnikih z depresijo se namreč verjetnost za pojav motnje erekcije skoraj za polovico višja, kot pri moških, ki depresije nimajo. A tudi pojavnost depresije je pri moških z erektilno disfunkcijo znatno višja.
Vzroke za erektilno disfunkcijo delimo med organske (fizične) in psihološke. Med organske spadajo:
Med psihološke vzroke pa:
Sogovornik pri tem zadnjem doda opozorilo: »Pogosto gre za potek, ko počasno slabšanje erekcije privede do neuspelega spolnega odnosa, ki sproži strah pred neuspehom naslednjič. Temu sami dodamo še zdravila ali alkohol in negativna spirala se začne.«
Preberite tudi prispevek: Depresija in anksioznost
Srčno-žilne bolezni predstavljajo pomemben dejavnik tveganja, tako ima skoraj polovica moških s prepoznano boleznijo koronarnih arterij težave tudi z motnjami erekcije. Razlog za to je podobnost koronarnih arterij in kavernoznih arterij penisa, ki tako razvijejo podobne arteriosklerotične težave. Ker so kavernozne arterije penisa bistveno manjše, se hitreje pojavijo blokade, ki so posledica slabe prehodnosti žil.
Srčno-žilne bolezni in motnje erekcije so med seboj tesno povezane, saj ima velik delež moških z erektilno disfunkcijo tudi visoke vrednosti krvnega tlaka in obratno. Prav zato je tudi debelost eden izmed faktorjev, ki lahko povečajo tveganje za pojav erektilne disfunkcije. Po nekaterih raziskavah sodeč je namreč je verjetnost za motnjo erekcije pri prekomerno debelih moških kar za polovico večja v primerjavi z moškimi z normalno telesno težo. Kot omenjeno, med pomembne dejavnike sodi nezdrav življenjski slog, vključno s kajenjem in pretiranim uživanjem alkohola. Ob temeljiti spremembi življenjskega sloga pa se erektilna disfunkcija lahko izboljša že po nekaj mesecih.
Erektilna sposobnost na starost seveda ni enaka tisti v mladosti, prav tako se s staranjem spreminjajo čas, trajanje pa tudi frekvenca erekcije. Spolnost v kasnejših življenjskih obdobjih pa je tematika, ki se jo v javnosti le poredko omenja, prav tako pa tudi zaradi kulturnih pričakovanj in življenjskih vzorcev starejši o težavi spregovorijo z zadržki.
Kot omenjeno, so motnje erekcije pogostejše s starostjo tudi zato, ker z leti pojavnost srčno-žilnih bolezni narašča. Kljub temu pa ne gre le za težavo, ki teži moške le na starost, temveč se lahko erektilna disfunkcija pojavi tudi pri mlajših moških po 30. letu starosti. Kot pojasni dr. Gubina, gre pri mlajših moških najpogosteje za psihogene vzroke, kljub temu pa je pred postavitvijo diagnoze potrebno preveriti tudi organske vzroke.
»Mladih je celo vse več, zlasti zaradi stresa, težav v partnerskih odnosih, prevelikega pritiska zaradi družbenih pričakovanj in pornografije in izkrivljenih predstav o spolnosti,« opozarja sogovornik iz Diagnostičnega centra Bled in v nadaljevanju objasni pristop k zdravljenju motenj erekcije pri mladih:
»Pristop k mlajšim je malce drugačen, saj dajemo večji poudarek psihološki oceni, opravimo temeljit pogovor o življenjskem slogu, samopodobi in morebitnih pritiskih. Ker so težave v glavnem psihološke, je za odkrit pogovor potrebno več časa in je smiselno svetovanje ali napotitev k seksologu/psihoterapevtu. Če sumimo na telesno nepravilnost, po potrebi opravimo osnovne laboratorijske preiskave za izključitev hormonskih ali drugih telesnih vzrokov. Če sumimo na prirojene anatomske napake, opravimo urološki pregled in ultrazvok penisa. Orientacijsko lahko ocenimo nivo testosterona tudi z oceno velikosti testisov.«
Na podlagi anamneze in posameznih testiranj se tako v procesu postavljanja diagnoze razjasnijo vzroki. Dober pokazatelj pri tem so tudi spontane nočne erekcije, ki so dokaz, da je erektilna funkcija pri moškem organsko neovirana, kar pomeni, da je vzroke potrebno iskati drugje. Tudi samo zdravljenje je individualen postopek, ki je odvisen predvsem od vzroka samega.
Poznamo široko paleto metod zdravljenja, od zdravil, ki povečajo pretok krvi v spolnem udu, in zdravil, ki urejajo hormonsko ravnovesje v telesu (če je to vzrok za motnjo), pa vse do drugih oblik, kot so vakuumske črpalke in injekcije. V redkih primerih tudi vstavitev penilne proteze. Zelo pogosto pa samo zdravljenje, sploh pri psihogenih vzrokih, obsega psihoterapevtsko obravnavo ali pogovor s spolnim terapevtom, ki lahko osvetli problematiko in pomembno pripomore k reševanju težave. Ker gre za težavo, ki ima lahko dolgoročne psihosocialne posledice, je nujen celosten in oseben pristop.
»Posledice erektilne disfunkcije so več kot le telesni simptom. Pojavi se zmanjšana samozavest, sram in občutek manjvrednosti. Mladi se izogibajo zmenkom, intimnosti, socialnim stikom, lahko se pojavi globlja tesnoba, depresija. Za zmanjšanje slednjega se lahko zatekajo k uporabi alkohola, drog, izolaciji. Če težava ni pravočasno obravnavana, lahko dolgoročno vpliva na partnerske odnose, družinsko življenje in psihično zdravje,« za konec še opozori urolog dr. Gubina.
Zdravljenje pogosto vključuje tudi spremembo življenjskega sloga – prenehanje kajenja, izgubljanje odvečne telesne mase, omejitev vnosa alkohola itd.
Čeprav se posameznim vzrokom za pojav erektilne disfunkcije ni mogoče izogniti, pa lahko njeno pojavnost omejimo oz. celo preprečimo že z nekaterimi spremembami v načinu življenja. Tako kot pri samem zdravljenju, je namreč tudi za preventivo pomembno, da se izogibamo alkoholu, prenehamo s kajenjem itd. Pomembna je tudi telesna dejavnost, saj s prekrvavitvijo spodnjih okončin pripomoremo tudi k prekrvavljenosti spolnega uda. S posameznimi spremembami življenjskega sloga bomo tako pripomogli k bolj kakovostnemu bivanju, hkrati pa so tudi naložba za dolgoročno zdravje in dobro počutje.
A Po raziskavah okoli 50 % moških med 40. in 70. letom vsaj enkrat v življenju doživi erektilno disfunkcijo.
B Motnje erekcije se lahko pojavijo tudi pri mlajših, po 30. letu.
C Zdravljenje pogosto vključuje tudi spremembo življenjskega sloga.