Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Ženska, rojena v Sloveniji leta 2007, lahko pričakuje, da bo živela 82,1 leta, kar je 7,3 leta več od moškega in eno leto manj od povprečja prebivalk starih članic EU. Čeprav moški umirajo mlajši, pa večina raziskav kaže, da ženske pogosteje obolevajo. Prebivalka Slovenije lahko pričakuje, da bo preživela v bolezni 21 let oziroma četrtino svojega življenja.

 

Tretjina žensk med 20. in 64. letom ima kakšno dolgotrajno bolezen ali zdravstveno težavo, okoli 7 % pa jih svoje splošno zdravstveno stanje ocenjuje kot slabo ali zelo slabo.

Zdravnika obiščejo večkrat kot moški, med glavnimi vzroki so akutne okužbe dihal in sečil, bolezni ženskih spolnih organov in skeletno-mišične bolezni, pri mlajših tudi poškodbe in po 50. letu starosti srčno-žilne bolezni, predvsem zvišan krvni tlak.

Pogosti so tudi preventivni pregledi, predvsem zaradi presejanja raka materničnega vratu, kontracepcijskega svetovanja in pregledov v nosečnosti.

Ženske v starosti 20 do 64 let so pogosteje kot moški zdravljene v bolnišnici, vendar razlika nastane predvsem zaradi mlajših žensk in njihove reproduktivne vloge.

Glavni razlogi za hospitalizacijo so namreč pri ženskah do 40. leta nosečnost in porod ter nevnetne bolezni spolnih organov. Slednje zavzemajo vodilno mesto vse do 60. leta starosti. Med pomembnejšimi vzroki hospitalizacij so še benigne in maligne neoplazme, bolezni prebavil, predvsem žolčnika, poškodbe ter bolezni obtočil in mišično-skeletnega sistema.

V obdobju 2005–2007 so vodilni vzroki prezgodnje umrljivosti maligne bolezni, ki so odgovorne za 44 % prezgodaj izgubljenih let življenja. Sledijo srčno-žilne bolezni, ki so pomembnejše pri starejših, ter nenamerne poškodbe, zaradi katerih izgubimo največ mladih žensk. Med pogostimi vzroki so še bolezni prebavil, predvsem jeter, ter samomor.

Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS

 

Reproduktivno zdravje

Velik del bremena bolezni žensk je povezan z reproduktivnim zdravjem. Pri ženskah v aktivni dobi spadajo bolezni spolnih organov med najpogostejše vzroke za obisk pri zdravniku ter zdravljenje v bolnišnici.

Pri mlajših prevladujejo vnetja in motnje menstrualnega ciklusa. Razmeroma pogosta patologija so tudi predrakave spremembe materničnega vratu ter neplodnost.

Med 40. in 64. letom so v ospredju menopavzne in obmenopavzne motnje. Pomembna so še vnetja, benigne novotvorbe, predvsem leomiomi maternice, predrakave spremembe na materničnem vratu ter težave zaradi zdrsa ženskih spolnih organov.

 

Zanesljiva zaščita

 

Ob svetovnem dnevu kontracepcije so nam na IVZ-ju postregli z zanimivimi podatki:

Podobno kot v večini evropskih držav je tudi v Sloveniji trenutno hormonska kontracepcija najpogosteje uporabljena kontracepcijska metoda. V letu 2012 je bilo izdanih skoraj milijon omotov, kar pomeni več kot 77.000 uporabnic oziroma 162 na 1.000 žensk v rodni dobi (15–49 let). V zadnjem desetletju je raba hormonske kontracepcije porasla pri mladostnicah in pri ženskah, starih 20–24 let, medtem ko je pri ženskah po 30. letu nekoliko upadla.

Hormonsko kontracepcijo uporablja vsaka tretja ženska v starosti 20–24 let ter vsaka peta v starosti 15–19 ter 25–29 let. Realno je uporaba med mladostnicami še bistveno višja, saj je treba upoštevati, da je med dekleti, starimi 15–19 let, še pomemben delež tistih, ki niso spolno aktivne.

Skoraj 94 % hormonske kontracepcije je v letu 2012 predstavljala oralna hormonska kontracepcija (tabletke). Vaginalni dostavni sistem je uporabljalo 5,6 % uporabnic hormonske kontracepcije, hormonske obliže pa manj kot odstotek.

Maternični vložki so bili v Sloveniji najpogosteje uporabljena kontracepcija v 80. in začetku 90. let prejšnjega stoletja, nato je njihova raba padala, saj jih je nadomestila raba hormonske kontracepcije. V zadnjem desetletju je raba materničnih vložkov spet porasla.

Sterilizacija je v Sloveniji relativno redka, kot metodo zaščite pred nezaželeno nosečnostjo sterilizacijo uporabljajo 3 % parov.

Kondome po podatkih iz raziskav uporablja 10–15 % parov. Kondom je sicer najpomembnejša oblika kontracepcije pri mladih, ki komaj pričenjajo s spolnim življenjem; okoli tri četrtine spolno aktivnih mladostnikov uporablja kondom. Žal se kondom preredko uporablja v kombinaciji s hormonsko kontracepcijo (t. i. dvojna zaščita), saj ima to pomembno prednost pred ostalimi metodami kontracepcije, da varuje tudi pred spolno prenosljivimi okužbami.

 

Hormonska kontracepcija je zelo zanesljiva metoda preprečevanja neželene nosečnosti, ne ščiti pa pred okužbami s spolno prenosljivimi boleznimi. Zato še posebno mladim in zlasti vsem tistim, ki nimajo dolgoročne monogamne zveze, poleg uporabe hormonske kontracepcije priporočamo t. i. dvojno zaščito s sočasno uporabo kondoma.

 

Zanimivost:

Katere težave najbolj pestijo dekleta? 

V tem starostnem obdobju so ženski spolni organi že povsem razviti in pripravljeni na zanositev ter porod. Vzpostavljene so tudi vse hormonske povezave med jajčniki, ki izločajo spolne hormone, ter centri v možganih (hipofiza, hipotalamus), ki jajčnik spodbujajo. Ženske te starosti imajo že vzpostavljene normalne, redne menstrualne cikluse. Verjetnost uspešne zanositve, če ima ženska spolne odnose na najbolj ploden dan v mesecu, je kar 50-odstotna. Hkrati pa je verjetnost spontanega splava najnižja, okoli 9–17 %. Prav tako je verjetnost resnih zapletov v nosečnosti najnižja.

 

Najpogostejše težave žensk med 20.in 30. letom so vnetja nožnice (glivična vnetja, bakterijska vnetja) in vnetja materničnega vratu, maternice, jajcevodov in jajčnikov Ženske te starosti so najbolj spolno aktivne, v tem času še navadno nimajo stalnega partnerja, zato je najvišja verjetnost za okužbo s spolno prenosljivimi povzročitelji. Vnetja nožnice so neprijetna, vendar običajno nenevarna. Zato pa predstavljajo večje težave vnetja maternice, jajcevodov in jajčnikov .Ta so posledica okužbe s kakšno od spolno prenosljivih bakterij, v razvitem svetu je to najpogosteje Chlamydia trachomatis (klamidija). Bakterije spremenijo sluz v materničnem vratu tako, da lahko ostale bakterije iz nožnice preidejo v maternico, jajcevode in jajčnike ter tam povzročijo vnetje. Sama klamidija lahko povzroča vnetja jajcevodov, ki jih ženska ne občuti, dolgoročno pa ta vnetja povzročijo nepravilno delovanje jajcevodov in njihovo zamašitev, kar je kasneje povezano z neplodnostjo in večjo verjetnostjo zunajmaternične nosečnosti.

 

November 2013

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja