Bolezni srca in ožilja se pojavljajo v različnih oblikah, kot visok krvni tlak, koronarna obolenja, srčna kap… So najpogostejši vzrok smrti v Evropski uniji, saj zaradi njih umre približno dva milijona prebivalcev na leto (40 % vseh umrlih). Finančna obremenitev zdravstvenih sistemov v Evropski uniji zaradi teh bolezni naj bi po oceni znašala nekaj manj kot 110 milijard EUR (leta 2006). To pomeni 223 EUR na leto na prebivalca ali 10 % vseh stroškov za zdravstvo v EU. Dobri preventivni ukrepi (zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje povečanega krvnega tlaka, povečanih krvnih maščob, sladkorne bolezni, prenehanje kajenja in zdrav način življenja …) lahko zmanjšajo ter omejijo pojavnost te bolezni.
Najpomembnejši dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni so:
- krvni tlak nad 140/90 mm Hg
- povišana telesna teža (indeks telesne mase večji od 25),
- zvišana vrednost holesterola v krvi (skupni holesterol nad 5 mmol/l, LDL holesterol nad 3 mmol/l),
- sladkorna bolezen,
- kajenje,
- stres
- srčno-žilne bolezni v družini
Čim več dejavnikov tveganja je prisotnih, večja je verjetnost za nastanek bolezni srca in ožilja. Prisotnost dveh ali treh dejavnikov tveganja hkrati nevarnost zveča za nekajkrat.
Če bolnik nenadoma izgubi zavest in pade kot pokošen, je treba takoj poklicati urgentno telefonsko številko »112«, povedati, kaj se je zgodilo, in takoj pričeti osnovno oživljanje, še zlasti zunanjo masažo srca. O tem bi se moral vsakdo poučiti na ustreznem tečaju.
Če pa se bolnik sreča z bolečino v prsih, ki ponavadi šele napoveduje srčno kap, naj čim prej vzame tableto nitroglicerina ali pršilo. Če ima namesto tablet nitroglicerinsko pršilo, naj si razprši zdravilo 1- do 2-krat pod jezik. Če bolečina po nitroglicerinu v 5 minutah povsem ne preneha, naj postopek ponovi, vzame tableto z acetilsalicilno kislin in prav tako pokliče »112« ter pove, kaj se dogaja z njim. Bolnik naj do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči miruje, sedi ali leži in naj ne hodi v zdravstveni dom ali bolnišnico.
Zdrav način življenja z redno telesno aktivnostjo, zdravo prehrano, brez cigaret in vzdrževanjem normalne telesne teže. Morebitne dejavnike tveganja, kot so visok pritisk, visoke krvne maščobe ali sladkorno bolezen, je potrebno čim prej ugotoviti in ustrezno zdraviti.
Preventiva je ključna
Po ocenah organizacije IDF (International Diabetes Federation) ima sladkorno bolezen okoli 250 milijonov svetovnega prebivalstva, v Sloveniji živi okoli 120 tisoč ljudi s sladkorno boleznijo.
V EU z diabetesom živi okoli 10 odstotkov prebivalstva, ta delež pa bi se lahko do leta 2030 povečal na 16,6 odstotka. Kar polovica obolelih ne ve, da ima to bolezen. Za njo letno umre 325,000 ljudi, torej ena oseba vsaki dve minuti. V večini držav članic stroški zdravljenja diabetesa predstavljajo desetino vseh stroškov v zdravstvu
Poslanci evropskega parlamenta v svoji resoluciji o diabetesu, ki so jo sprejeli v marcu letošnjega leta, poudarjajo, da je pri boju z boleznijo najpomembnejše preprečevanje bolezni, hitro diagnoza in učinkovito zdravljenje, pri čemer je treba ustrezno pozornost nameniti tudi raziskavam. Slednje je treba koordinirati na evropski ravni, da bi tako hitreje raziskali dejavnike, ki povzročajo diabetes tipa 1.
Ali veste:
- normalni krvni sladkor na tešče je 6,0 mmol/l ali manj;
- sladkorno bolezen ima tisti, katerega krvni sladkor na tešče je stalno 7,0 mmol/l ali več oziroma po obroku 11,1 mmol/l;
- mejno zvišanje količine krvnega sladkorja od 6,1 do 6,9 mmol/l je stanje »mejne bazalne glikemije«.
| Dejavniki tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 so: • sladkorna bolezen tipa 2 v družini • starost nad 45 let • dokazana motena toleranca za glukozo • telesna neaktivnost • prekomerna telesna teža • sladkorna bolezen v nosečnosti |
Junij, 2012
