Ste vedeli, da dolžina vseh žil v človeškem telesu znaša okoli 40.000 kilometrov? Evropski dan žil, ki ga obeležujemo vsako tretjo sredo v marcu, je namenjen ozaveščanju prebivalstva o pomenu zdravih žil. Bolezni žil so kronične, vplivajo na kakovost življenja, lahko celo skrajšajo življenjsko dobo. Na srečo se jih večinoma da preprečiti ali pa zaustaviti napredovanje.
Avtorica: Adrijana Gaber
Kronična bolezen ven je ena od najpogostejših napredujočih bolezni, prizadene predvsem ženske in starejše ljudi. V Sloveniji naj bi težave z venami imelo okoli 50 % ljudi po 60. letu starosti. Kljub temu bolezni pogosto ne prepoznajo in ne zdravijo pravočasno.
Kaj je kronična bolezen ven?
Kronična bolezen ven pomeni motnjo obtoka v venah spodnjih okončin. Motnje se pojavijo, ko stene ven in zaklopke v venah postopno oslabijo in takrat se vene razširijo. Kri v venah tako zastaja, posledično pa se v stenah ven in v tkivih, ki jih obdajajo, pojavi vnetje. Stanje postane kronično in začne povzročati težave. Pojavi se venska bolečina, ki je najpogostejši simptom in opozorilo, da se je bolezen začela, ter jo je treba začeti zdraviti. Pogosto jo spremljajo tudi občutek težkih nog, otekanje, nočni krči, napetost v nogah in srbež.
Znaki in simptomi
Z leti se bolezenski znaki in simptomi začnejo stopnjevati. Na goleni nastane rdečina, ki se postopno spremeni v liso rjave barve. V nadaljevanju odebelita koža in podkožje gležnja in goleni ter postaneta trda na otip, hkrati se poslabša gibljivost gležnja. Najhujši zaplet je venska golenja razjeda oziroma rana. Resen zaplet pa predstavlja tudi nastanek krvnih strdkov v varicah, kar imenujemo povrhnja venska tromboza.
Dednost je eden od dejavnikov tveganja, sprožijo ali poslabšajo pa jo lahko tudi drugi dejavniki: prekomerna telesna teža, kajenje, starost, dolgotrajna stoja ali sedenje, izpostavljenost visokim temperaturam, hormonske spremembe (nosečnost, menopavza, hormonska kontracepcija), premalo gibanja, prehrana z malo vlakninami, neprimerno obuvalo, pretesna oblačila.
Ko bolnik opazi na nogah prve simptome bolezni (pekoče tope bolečine v nogah, občutek težkih nog, otekanje, srbenje, mišične krče) ali prve znake bolezni (mrežaste vene ali varice, otekanje stopal, gležnjev, goleni), naj se odpravi k zdravniku. Le tako se lahko dovolj zgodaj postavi diagnoza ter začne zdravljenje. Pomembni pa so tudi zaščitni ukrepi, s katerimi lahko upočasnimo napredovanje bolezni.
Zdravljenje kronične venske bolezni
Kronična venska bolezen se zdravi na več različnih načinov. Prvo je kompresijsko zdravljenje oziroma zdravljenje z elastičnimi povoji ali medicinskimi kompresijskimi nogavicami. Kompresijska nogavica omogoči ponovno delovanje venskih zaklopk in zmanjša možnost zastajanja krvi, saj pospeši in izboljša tok krvi v venah nog. Simptome lajšajo z zdravili venotoniki. Metličaste varice odstranjujejo z žilnimi laserji, ki s toploto razgrajujejo veno. Pri metodi sklerozacije v obolelo veno vbrizgajo sredstvo, ki povzroči, da se notranja plast vene odlušči in zlepi. Pri večjih varicah uporabijo sklerozacijo s peno, ki se izvaja s pomočjo ultrazvoka in je primerna za večje varice. Možna je tudi odstranitev varic z operacijo. Operacijo izvedejo klasično ali pa znotraj žile z laserskim ali radiofrekvenčnim aparatom.
Preberite več o kronični venski bolezni – ABCzdravja.si
Hemoroidi
Skoraj polovica ljudi ima v svojem življenju težave s hemoroidi. Hemoroidi, poljudno jih imenujemo tudi zlata žila, so sinusoidne žilne strukture v analnem kanalu, ki pomagajo pri nadzoru blata. Težave povzročajo, kadar otečejo ali pa se vnamejo.
Simptomi pri patoloških hemoroidih so različni in so odvisni od vrste hemoroidov. Pri notranjih se običajno pojavi neboleča krvavitev iz danke. Pri zunanjih hemoroidih pa simptomov bodisi ni ali pa se v primeru tromboze pojavi jasna bolečina in oteklina na anusu. Natančnih vzrokov na nastanek hemoroidov ne poznamo, za njihov razvoj pa je odgovornih več dejavnikov, ki povzročajo tlak v trebuhu, med njimi predvsem zaprtost.
Začetno zdravljenje blage do zmerne oblike bolezni vključuje zvišan vnos vlaknin, uživanje tekočin in počitek. Lahko se opravijo številni manjši postopki, če so simptomi hudi ali pa se s konservativnim pristopom ne izboljšajo. Kirurški poseg je ustrezen v primeru, da ti postopki ne pomagajo. Skoraj polovica ljudi ima enkrat v svojem življenju težave s hemoroidi.
Preberite več o hemoroidih – ABCzdravja.si
Arterijske bolezni
Andrej Kravos, dr. med., specialist splošne medicine
Veliko bolj usodne kot bolezni ven so lahko bolezni arterij, saj nezdravljene povzročajo srčno-žilne zaplete. O periferni arterijski bolezni smo se pogovarjali z zdravnikom Andrejem Kravosom, dr. med., specialistom splošne medicine. Za začetek je povedal, da gre za pogosto bolezen, ki je v večini primerov asimptomatska, kar pomeni, da bolnik nima težav. Asimptomatsko periferno arterijsko bolezen ima kar 15–20 % prebivalcev razvitih držav, ki so starejši od 55 let, približno 5 % ima intermitentno klavdikacijo (stopnjo bolezni, pri kateri se pojavlja bolečina pri hoji), katere razširjenost narašča s starostjo, približno 0,1 % pa kritično ishemijo z bolečino med mirovanjem ali gangreno (odmrtjem tkiva).
Kateri so vzroki za nastanek periferne arterijske bolezni in kateri dejavniki tveganja?
»Vzrok za zoženje žil in posledične motnje prekrvavitve je v veliki večini ateroskleroza,« pove dr. Kravos in pojasni, da gre za nastajanje maščobnih oblog na žilni steni, ki jih sčasoma preraste vezivno tkivo. »Na te obloge se sčasoma odlaga tudi kalcij. Vse to lahko postopno pripelje do pomembnih zožitev žilne svetline in motenj prekrvavitve. Nastajanje oblog na arterijah spodnjih udov najbolj pospešuje kajenje. Na nastanek bolezni vplivata tudi sladkorna bolezen in napredovalo ledvično popuščanje. Poleg teh pa so pomembni tudi vsi drugi klasični dejavniki tveganja za aterosklerozo: dedna nagnjenost, moški spol, višja starost, povišan holesterol in maščobe v krvi, zvišan krvni tlak in povišan homocistin v krvi. Nastanek bolezni lahko pospešujeta tudi debelost in telesna nedejavnost.«
Preberite tudi prispevek: Širjenje žil – ABCzdravja.si
Postavljanje diagnoze
Ko je bolezen asimptomatska, bolniki v začetku nimajo težav. Tudi pri pregledu so navadno pulzi na nogah še tipni. Pri intermitentni klavdikaciji gre za stiskajočo bolečino v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Z napredovanjem bolezni pa se krajša tako imenovana klavdikacijska razdalja, to je tista, ki jo bolnik prehodi do pojava bolečine. Pulz na nogah je lahko že oslabljen ali odsoten. Koža stopal in goleni je lahko hladnejša, tanjša ali slabo poraščena, nohti so spremenjeni. Pri kritični ishemiji uda pa do pojava bolečine pride že v mirovanju, in če ud dvignemo, se poveča. Tkivo lahko začne propadati in nastanejo lahko razjede ali gangrene. Pulzi na stopalih praviloma niso tipni. Koža je hladnejša, tanjša in slabše poraščena.
Diagnoze ni težko postaviti, pove dr. Kravos. »Anamneza je lahko dovolj za diagnozo na stopnji intermitentne klavdikacije. Klinični pregled je koristen pri intermitentni klavdikaciji in kritični ishemiji. Z gleženjskim indeksom izmerimo perfuzijske tlake (tlaki pretoka krvi) na nogah in rokah in primerjava med tlaki zadošča za diagnozo. S preiskavo doplerski ultrazvok lahko dobro pregledamo žilje in zožitve. Uporabimo jo takrat, ko razmišljamo o operaciji. Angiografija, tj. kontrastno slikanje žil, dobro prikaže žilje in zožitve in se opravi pred posegom.«
Dva cilja zdravljenja
Kot pove naš sogovornik, je zdravljenje usmerjeno v dva cilja: ohraniti ud in preprečiti srčno-žilne zaplete, predvsem srčni infarkt, nenadno srčno smrt in možgansko kap. Zdravljenje upočasni napredovanje bolezni, kakovost življenja pa se izboljša. »Ko bolezen diagnosticiramo in tudi če še ni simptomov, moramo odpraviti dejavnike tveganja. Če bolnik kadi, je najpomembnejše, da preneha. Pri sladkornih bolnikih je treba urediti krvni sladkor, normalizirati je treba krvni tlak, pri povišani vrednosti maščob in holesterola v krvi je potrebno znižanje z ustrezno dieto in tudi z zdravili, znižati je treba telesno težo na normalno. Pomembno je tudi, da bolnik redno telesno vadi,« dr. Kravos opisuje potrebne ukrepe.
Kakšna naj bo telesna vadba? »Intervalni mišični trening je zelo učinkovit ukrep v fazi intermitentne klavdikacije, sicer pa je najprimernejša hoja, ki naj bo živahna, vsaj pol ure petkrat na teden (ob bolečinah naj se bolnik ustavi, ko bolečine minejo, naj s hojo nadaljuje), pojasnjuje dr. Kravos in opiše še zdravljenje z zdravili. »Če ni kontraindikacij, se uvedejo zdravila, ki zavirajo zlepljenje trombocitov (npr. acetilsalicilna kislina 100 mg). Zdravljenje s pentoksifilinom je smiselno pri večjih težavah na stopnji intermitentne klavdikacije, vendar je manj učinkovito kot intervalni mišični trening. Pri hujši intermitentni klavdikaciji in kritični ishemiji se izvedejo posegi na žilah: katetrsko širjenje z balonom (perkutana transluminalna angioplastika) in žilni obvod (bypass).«
Če se bolezen ne zdravi, je potek neugoden, pove dr. Kravos, predvsem zaradi ateroskleroze na srčnih in možganskih arterijah. »Prevladujoč vzrok smrti pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo je tako koronarna bolezen, saj zaradi nje umre 40–60 % bolnikov v stadiju intermitentne klavdikacije, zaradi ishemične možganske kapi umre 10–20 % bolnikov s periferno arterijsko boleznijo, še 10 % pa zaradi drugih srčno-žilnih vzrokov, kot je na primer raztrganje anevrizme abdominalne aorte,« razloži naš sogovornik in za konec še pove, da večina bolnikov potrebuje redne kontrole pri zdravniku družinske medicine. »Najpomembnejša je kontrola dejavnikov tveganja. Če je stanje stabilno in dejavniki tveganja urejeni, so kontrole potrebne enkrat letno pri izbranem zdravniku. Ob sumu na poslabšanje se opravi preiskava gleženjskega indeksa. Če se predvideva morebiten poseg, je treba opraviti doplerski ultrazvok žil in pregled pri žilnem kirurgu.«
Preberite tudi prispevek: Koronarna srčna bolezen – ABCzdravja.si
ABC
A Kronična bolezen ven je ena od najpogostejših napredujočih bolezni.
B S hemoroidi ima težave skoraj polovica ljudi.
C Periferna arterijska bolezen pogosto poteka asimptomatsko.
