Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Največ ljudi na svetu umre zaradi bolezni srca in ožilja. Na zelo nevarno aterosklerozo nas lahko opozarja tudi bolečina v nogah. Noge nas sicer lahko bolijo iz različnih vzrokov. Tokrat obravnavamo revmatsko bolečino in bolečino zaradi težav z ožiljem. Pogovarjali smo se z doc. dr. Iztokom Holcem, dr. med., predstojnikom Oddelka za revmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, in s prof. dr. Vojkom Flisem, dr. med., predstojnikom Oddelka za žilno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.  

 

Avtorica: Petra Bauman

 

Pri bolezenskih spremembah ožilja ločimo bolezni arterij in bolezni ven. Bolezni arterij najpogosteje nastopijo pri ljudeh po petdesetem letu, pogosto s previsoko telesno težo in pridruženo sladkorno boleznijo, kažejo pa se kot poapnenje žil ali ateroskleroza. Pri mlajših pacientih pa bolečina v nogah najpogosteje naznanja bolezni lokomotornega sistema, ko so prizadeti okostje, sklepi in/ali mišičje.

Kdaj je bolečino v nogah treba vzeti resno? Takrat, ko se pojavi med telesno aktivnostjo v nogah (lahko že med »navadno« hojo), in ki preneha takoj, ko se ustavimo. Takšna bolečina, ki poteka v intervalih, je znanilka poapnenja arterij, ko je oslabljen pretok krvi skozi žilo zaradi nalaganja kalcijevih in maščobnih presnovkov. Mišice ne dobijo dovolj hrane, zato zahtevajo vedno več energije, posledično nastopi v nogah težka utrujenost. Pojavi se t. i. ishemična bolečina (bolečina zaradi pomanjkanja kisika). Poznajo jo tudi srčni bolniki, kaže se kot angina pektoris. Ko s telesno aktivnostjo prenehamo, bolečina preneha, saj mišice ne zahtevajo dodatnega kisika.

Pri bolezni ven pa so bolečine drugačne, saj gre za krčne žile, ki povzročajo občutek težkih nemirnih nog, pojavljajo se mišični krči. Krčne žile ima po besedah dr. Vojka Flisa polovica prebivalcev v visoko industrializiranih državah. V glavnem so bolj estetskega pomena, saj se kažejo kot mrežasti vzorci majhnih žilic na nogah (varice), kasneje pa zaradi venskega popuščanja nastanejo mehaste izbočene spremembe navzven. Najhujša posledica venskega popuščanja je lahko odprta rana.

 

Zakaj se bolezen arterij in ven osredotoči na noge?

Zaradi narave delovanja srca kot črpalke, saj hodimo po dveh nogah, in srce v prsnem košu je »obremenjeno« z našo višino. Dr. Vojko Flis se pošali, da »smo se prehitro postavili na dve nogi« in naš organizem še ni docela prilagojen bipedalni hoji.

Do težav z venami pa pride zaradi oslabljene venske stene, zaradi česar popuščajo tudi zaklopke v žilah, ki se ne morejo več upirati pritisku krvi, zato se razpustijo in kri ne zmore več normalno odtekati k srcu. Do bolečine pride zaradi zastoja krvi v nogah.

 

Nagnjenost vpliva, a ne tako kot lenoba

Dedna nagnjenost za razvoj žilnih bolezni v nogah je vsekakor pomemben dejavnik pri razvoju bolezni, saj proces staranja nadzorujejo naši geni, vendar dr. Flis opozarja, da to še ne pomeni nič, saj po njegovem ni hujšega »faktorja« kakor telesna neaktivnost. Poudarek je na rednosti in ne toliko na intenzivnosti vadbe. Gibanje lahko skupaj z uravnoteženo prehrano (ena od priporočljivih diet je na primer t. i. sredozemska dieta) zavre spremembe na arterijah tudi za deset let. Dedni faktor je sicer bolj na delu pri boleznih ven, vendar lahko tudi tukaj ob ustrezni telesni aktivnosti in prehrani sami veliko naredimo zase. Med dejavniki tveganja so še dolgotrajno stanje ali sedenje, hormonske motnje med nosečnostjo ali menopavzo, izpostavljanje visokim temperaturam, dvigovanje težkih bremen in seveda kajenje.

 

Zdravljenje

Zdravnik bo najprej potipal utrip arterij na stopalih. Če ga zazna, lahko sklepa, da težave (še) niso hude. Obratno pa posumi na aterosklerozo, torej zapiranje arterij. Sledila bo preiskava z ultrazvokom, po kateri bo zdravnik presodil, ali pacient potrebuje kirurški poseg v telo ali pa bo zadoščalo konservativno zdravljenje, torej tablete skupaj z navodili za zdrav življenjski slog. Ob posegu v telo se predhodno opravi še računalniška tomografija in/ali magnetna resonanca.

Pri kroničnem venskem popuščanju, ki je napredujoča bolezen, pa bo zdravnik svetoval nošenje kompresijskih nogavic, ki bodo stisnile vene, na voljo pa so tudi nekatera venoaktivna zdravila. Zdravnik lahko bolniku predlaga tudi bolj invazivno zdravljenje, ko v žilo vbrizga učinkovino za zaprtje vene, ali se odloči za kirurški poseg, s katerim bo žilo zaprl ali jo odstranil.

 

Kozarček rdečega na dan?

Enako je s kavo, meni dr. Vojko Flis. Če z njo ne pretiravamo in če nismo srčni bolniki, lahko govorimo o pozitivnih učinkih. Pacienti pa radi priredijo zdravniški nasvet o kozarčku na dan v » zdravnik mi je rekel, da lahko pijem«. Da s tem sebi delamo medvedjo uslugo, ni treba posebej poudarjati.

Revma

Pri revmatoloških bolečinah v nogah ločujemo med degenerativnimi in vnetnimi spremembami na sklepih. Revmatologi se v večini primerov posvečajo slednjim. Vzrok za bolečine v nogah je lahko tudi prizadetost mišic in živcev v sklopu sistemskih veznotkivnih bolezni.

Vneti sklep prepoznamo po petih značilnostih: bolečina, oteklina, rdečina, toplota nad sklepom in zmanjšana funkcija.

Najpogostejša bolezen vnetih sklepov je revmatoidni artritis, ki praviloma prizadene male sklepe na rokah, vendar tudi na nogah – sprva v stopalih, kasneje v gležnjih in nato v kolenih. Druga skupina bolezni so spondiloartritisi, ki pogosto zajamejo male in velike sklepe spodnjih okončin, torej nog. Gre za kolenske sklepe in male sklepe na nogah, vnetni procesi pa potekajo, v nasprotju z revmatoidnim artritisom, asimetrično na obeh okončinah.

 

Pravilna diagnoza je ključnega pomena

Revmatologi po besedah dr. Iztoka Holca sestavljajo mozaik. Po natančni anamnezi – pogovoru z bolnikom in natančno opravljenem pregledu – so najprej na vrsti krvne preiskave, s katerimi določijo vnetne parametre in zasledujejo morebitno kronično anemijo, biokemijske preiskave, s katerimi preverijo morebitne pridružene bolezni, preiskave urina zaradi morebitne okužbe (ki povzroči reaktivni artritis, urin pa je spremenjen tudi pri sistemskih boleznih veziva), neizogibni so imunološki testi.

Bolnika se povpraša o splošnem zdravstvenem stanju (morebitna diareja, vnetje oči, luskavica, ugriz klopa, izcedki iz sečil, prehrambene navade in razvade …). V diagnostičnem postopku je še zmeraj zlati standard rentgensko slikanje. Vse bolj pa se uvajajo tudi druge metode, kot sta ultrazvok in magnetna resonanca, ki pokažeta že zgodnje spremembe, opazujejo lahko vnetje, ocenijo njegovo intenziteto, opazujejo gibanje sklepa.

 

Zelo boli

Dr. Iztok Holc pojasnjuje, da gre za izjemno hude bolečine, ena najznačilnejših je urični artritis, katerega najhujša oblika je podagra, prizadetost bazalnega sklepa palca na nogi. V večini prizadene moške nad 50 let s prekomerno telesno težo. Bolnik je lahko zaradi bolečine nepokreten.

Na spodnjih okončinah lahko bolečine nastanejo tudi zaradi septičnega artritisa, ki nastane zaradi okužbe, ko bolnik potrebuje ne le revmatološkega in antibiotičnega zdravljenja, pač pa tudi ortopeda.

Zelo velik je pomen zgodnjega zdravljenja, saj le tako lahko preprečimo trajne spremembe na kosteh oz. akutne zagone artritisa. Zdravljenje je sicer trajno in dosmrtno. Če bolnik ostane v remisiji (stanje mirovanja bolezni), je revmatolog zadovoljen. V nasprotnem primeru je cilj čim manjša aktivnost bolezni.

Zdravljenje

Pri bolečinah zaradi degenerativnih bolezni je dovolj zdravljenje z analgetiki, da so stranski učinki čim manjši. Pri bolečinah zaradi vnetnih revmatoloških bolezni pa pacient prejme nesteroidna protivnetna zdravila, sintetična imunomodulatorna zdravila ter biološka imunomodulatorna zdravila. Ves čas zdravljenja v primeru poslabšanja lahko posežemo po kortikosteroidih. Ob tem uporabljamo tudi zdravila za zmanjšanje neželenih učinkov zdravljenja (zaščito za želodec in proti osteoporozi). Bolniki izvajajo tudi redno fizikalno terapijo.

Zdravniki pa se pri svojem delu držijo zlatega starega pravila: Sedare dolorem divinum opus est, kar pomeni, da je omiliti bolečino božansko delo.

Marec 2015

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja