Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Koronarno srčno bolezen večinoma povzroča ateroskleroza oziroma poapnenje žil, do katerega pride zaradi nalaganja mehkih oblog na žilne stene. Bolezni, ki so jo po pripovedovanju sogovornika poznali že Stari Egipčani, ne uide skoraj nihče, lahko pa jo močno olajšamo in skorajda izničimo simptome, če se držimo zdravega načina življenja, se odrečemo sladkim pregreham in škodljivim razvadam ter dovolj časa posvetimo gibanju.

Avtor: Anja Kuhar

 

Boju proti srčnim boleznim je življenje posvetil prim. Boris Cibic, dr. med., ki je leta 1991, ob svoji upokojitvi, soustanovil Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Danes, pri svojih 92 letih, vitalen še vedno aktivno sodeluje v procesu izobraževanja ljudi o možnostih preventive in je prava zakladnica modrosti, tako življenjske kot strokovne. Iskriv sogovornik poljudno razloži, kakšna bolezen je ateroskleroza, kakšni so dejavniki tveganja in kaj lahko sami naredimo, da jo ublažimo.

 

Veliko govorimo o tem, da je zdrav način življenja glavna preventiva pri koronarni srčni bolezni, spet drugje sem zasledila, da vplivajo tudi genetski dejavniki. Je bolezen genetsko pogojena ali je odvisna od načina življenja?

Ateroskleroze, ki je večinoma vzrok za koronarno srčno bolezen, se ne deduje neposredno, podeduje pa se gensko obremenitev, nagnjenost k tej bolezni. Ta bolezen se začne že v zgodnjih otroških letih, ko se pojavijo prve aterosklerotične spremembe. Pri večini ljudi zelo počasi napreduje, po 50., 60. letu starosti pa imajo več ali manj vsi ljudje nekaj aterosklerotičnih znakov, tudi če imajo holesterol v normalnih vrednostih. Če pa so pretiravali z nezdravim življenjskim slogom, se ta težnja lahko poveča. Jaz sem zdaj star 92 let in če bi v starosti 50 let kadil in jedel mastno hrano ter se ne bi gibal, midva verjetno sedaj ne bi imela tega intervjuja.

 

Ali lahko človek normalno živi z aterosklerozo, ali ta nujno vodi v infarkt? In zakaj do slednjega pride?

Do 50. leta bolezen poteka tiho, brez znakov, dokler se žile ne zožijo do te mere, da nastane motnja prekrvitve. In najbolj dostopne za spremembe so žile srca, možganov in nog.

Tu ne govorimo samo o infarktu, pač pa tudi o angini pektoris, ki je simptom ateroskleroze. Je ime za stanje, pri katerem ima bolnik napade bolečine za prsnico zaradi zožanih žil, srce pa potem ne dobiva več dovolj krvi in protestira z bolečino.

Zanimivo je, da imajo lahko ženske hudo angino pektoris in zelo zožane žile brez vidnih težav, lahko pa imajo hude težave, značilne za angino pektoris, a povsem zdrave žile! Ženska brez zožanih žil ima lahko hude napade, pa je le nervozna, anksiozna. Ženske so tej bolezni podvržene kasneje kot moški, šele ob koncu menstruacijske dobe.

 

Maščoba se nabira v žilah, najprej nastanejo lehe, iz teh obloge, ki lahko postanejo tako velike, da žilo zamašijo. Če ta obloga poči, nastane strdek in če leti v žile srca, odmre isti del srca, ki ne dobiva več krvi. Temu pravimo srčni infarkt. Če gre za velik strdek, lahko človek takoj umre, če pa zamaši drobno žilo, človek morda sploh ne ve, da je imel infarkt in to izve šele na rutinskem pregledu, ko ga pokaže EKG. Če pa gre strdek v žile možganov, je to možganska kap.

Če je žila malo zožana, skoznjo v mirovanju vseeno pride dovolj krvi. Če je bolnik jezen, nervozen ali če opravlja težko delo, se žila premalo razširi in pride do bolečine. In to je angina pektoris. Če so žile zožane v možganih, lahko nastane prehodna možganska kap ali TIA (tranzientna ishemična ataka), ki se kaže skozi določene nevrološke znake, glavobol in bruhanje.

 

Vi ste že leta 1991 ustanovili Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije …

Danes že vsi časopisi pišejo o tej bolezni, le v mašnih knjigah še ni bilo o tem nič napisanega. Leta 1991, ko smo ustanovili društvo, pa smo bili mi med prvimi, ki smo začeli vpiti in opozarjati na srčne bolezni. Saj ne bi bila taka strašna žalost, če bi aterosklerozo dobil 1 na 1.000 ljudi, ampak tej bolezni skoraj ne uide nihče, pospešimo pa jo z nezdravim načinom življenja. In takrat smo rekli, tako ne gre več naprej, ljudje umirajo mladi zaradi ateroskleroze (in ne arterioskleroze, kot so včasih govorili), zato smo ustanovili društvo.

Izraz arterioskleroza izhaja iz izraza arterija, kar pomeni žila, in skleros, kar pomeni trd. Označuje trde žile, na katere so bili zdravniki najbolj pozorni v začetku 20. stoletja in ne pomeni enako kot ateroskleroza, saj atero pomeni mehka snov in s tem označuje zamaščenost žil. V 20. stoletju so zdravniki ugotovili, da ima človek lahko hudo trde žile, pa vseeno nima ateroskleroze, zato so pri kovanju imena poudarili sestavino in posledice oz. spremembe, ki zaradi nje nastanejo, torej nalaganje holesterola.

Srčne bolezni so danes še vedno prisotne, razlika pa je v tem, da poskušamo ljudi zavarovati, da ne zbolijo tako zgodaj. Borimo se, da bi bilo manj srčnih bolezni v mladosti. In otroci, rojeni v tem stoletju, naj ne bi zboleli na srcu pred 65. letom starosti.

 

Torej spodbujate preventivo …

Preventiva je najboljša terapija. Naši največji nasprotniki so današnji prodajalci hrane. Vrniti se moramo na hrano naših babic, saj je narava poskrbela, da hrana vsebuje vse potrebno. Lahko je današnja narava že uničena, nima več tega, kar je imela prej, ampak vseeno … Mlade je treba izobraziti o uravnoteženi prehrani brez prehranskih dodatkov, veliko mladih je predebelih, kadijo in se premalo gibajo, posegajo po sladkih pijačah, ki so popolna neumnost …

Mi bi želeli, da vsi ljudje v starosti 20 let vedo za vrednost svojega holesterola, ki ne sme preseči skupne številke 5. Stopnjo ateroskleroze ocenjujemo glede na višino izvidov krvi, kasneje glede na izvid slikanja srca, EKG, ampak izvid krvi je najbolj osnoven. Najbolj natančen je odvzem krvi iz žile zjutraj na tešče, ko je človek miren. Če je pri dvajsetih letih vrednost holesterola normalna, se pregled ponovi čez 5 let, v nasprotnem primeru pa mu svetujemo uravnoteženo prehrano brez prehranskih dodatkov in dovolj gibanja ter preiskovanca napotimo k zdravniku.

 

Kaj torej lahko ljudje sami naredijo preventivno, da bi se izognili aterosklerozi?

Največ lahko naredijo, če se odrečejo kajenju, ki aterosklerozo močno pospešuje, prav tako kot tudi prekomerna telesna teža, ki je posledica premastne hrane. Izogibati se je treba tudi preslani hrani, jesti uravnoteženo in se vsak dan gibati in telovaditi. Pa s tem ne mislim na brkljanje po kuhinji ali da gre človek počasi peš, razgibati je treba vse mišice. Komaj 30 % ljudi je dovolj telesno aktivnih. Izogibati se je treba tudi sladkorju, saj ta redi in pospešuje nabiranje maščob, pa tudi alkohol je ravno tako velik dejavnik tveganja.

 

Kdo mora biti še posebno pazljiv?

Vsi, ki imajo sladkorno bolezen in visok krvni tlak. Zaradi slednjega se ustvari večji tlak v žilah, posledično pa nastanejo majhne ranice, ki so povod, da tam nastane mesto, kjer se nabira maščoba. Sladkorna bolezen pa močno pospešuje aterosklerozo, saj sladkor pospešuje nalaganje maščobe v žilah. Pri teh je še toliko bolj nujno, da se držijo zdravega načina življenja in se dovolj gibajo, nujno pa morajo tudi opustiti kajenje.

 

Oktober 2013

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja