Kronična venska bolezen je povezana z vrsto simptomov in vidnih sprememb na koži, od enostavnih razširjenih žilic in varic vse do nastanka golenje razjede v primeru, ko bolezen ostane neprepoznana ali neustrezno zdravljena. Ocenjujemo, da je prisotna pri 80 % odrasle populacije, pogostejša je pri starejših, debelih in pri tistih, ki imajo vensko bolezen v družini.
Klemen Kikel, dr. med., spec. dermatovenerologije, Univerzitetni klinični center Maribor, v sodelovanju z asist. Vesno Breznik, dr. med., spec. dermatovenerologije
Kaj je vzrok?
Za razumevanje kronične venske bolezni je potrebno poznavanje zgradbe in delovanja venskega sistema. Venski sistem spodnjih udov je sestavljen iz globokih ven, ki prenašajo veliko večino krvi iz spodnjih udov ter povrhnjih ven, te pa zbirajo kri iz kože in podkožja. Venske zaklopke omogočajo globokemu in povrhnjemu venskemu sistemu odtekanje krvi v smeri proti srcu. Oba sistema sta med seboj povezana s prebodnimi venami. Za normalno delovanje je poleg zdravih venski zaklopk pomembno tudi delo mišic stopala in goleni, ki s stiskanjem ven omogočajo gibanje krvi proti srcu.
Vzrok za povišan tlak v venah in s tem za kronično vensko bolezen je tok krvi po veni nazaj, kar imenujemo venski refluks. Refluks je posledica nepravilnosti žilnih zaklopk in venskih sten, kar vodi v vnetje žilne stene ter v nadaljnje popuščanje. V drugem primeru pa je vzrok v zapori vene, največkrat zaradi strdka v globokem sistemu, kar imenujemo posttrombotski sindrom.
Bolniki najpogosteje tožijo o težkih, utrujenih nogah
Bolniki s kronično vensko boleznijo najpogosteje tožijo o občutku težkih nog, srbežu, mišičnih krčih in nemirnih nogah. Značilno je, da se težave ojačajo ob daljšem stanju in omilijo ob hoji, dvigu okončin ali nošnji kompresijskih nogavic.
Spremembe na koži goleni nastajajo stopenjsko
Pogosto so prvi znaki kronične venske bolezni metličaste vene, ki so debele do 1 mm, okrog gležnjev in na stegnih, ki jih imenujemo metličaste varice. Imamo jih za opozorilni znak in so za bolnike v glavnem moteče zaradi videza.
V naslednji stopnji so vidne razširjene in vijugaste podkožne vene, ki so širše od 3 mm. Gre za spremenjene zbirne vene v podkožju. Zaradi dlje časa zvišanega pritiska v venskem sistemu spodnjih udov se poveča prepustnost raztegnjene venske stene za tekočino, kar vodi v pojav otekline. Takrat ugotavljamo vtisljive otekline goleni, ki v začetku samodejno izzvenijo čez noč, ko tlak v venah zaradi dvignjenih okončin pade. Z napredovanjem bolezni oteklina ni več vtisljiva in čez noč ne uplahni.
Skupaj s tekočino skozi žilno steno prehajajo tudi krvne celice. Zaradi rdečih krvnih celic se koža goleni v začetku obarva rdečkasto in kasneje porjavi. Bele krvničke v žilni steni in koži aktivirajo vnetje, ki ga imenujemo varikozni ali hipostazični dermatitis. Koža je lahko živo rdeča, z vnetnimi bunčicami, mehurji in rosenjem. Te spremembe so včasih zelo podobne bakterijskemu vnetju kože – šenu. Zaradi vnetja kože goleni pogosto srbijo. Kronično vnetje kože in podkožja vodi v bolečo zatrditev tkiva, tako imenovano lipodermatosklerozo. Golen dobi značilno obliko narobe obrnjenega keglja ali šampanjske steklenice. Koža postane suha, luščeča in rjavordeče obarvana. Pojavijo se lahko tudi majhna, zvezdasto oblikovana brazgotinska žarišča bele barve, imenovana bele atrofije.
Golenja razjeda
Najhujša posledica kronične venske bolezni je golenja razjeda, katere zdravljenje je po navadi dolgotrajno in drago. Nastane zaradi vztrajnega vnetja in motene oskrbe kože s kisikom, ki privedeta do odmrtja predela kože in podkožja. Najpogosteje se venska razjeda pojavi v predelu notranjega gležnja, je plitva, nepravilno oblikovana, rumeno-rdeče obarvanega dna in je praviloma blago do zmerno boleča. Razjeda daje ugodne pogoje za prekomerno rast bakterij in razvoj okužbe, ki je neredko vzrok za večanje in poglabljanje razjede kot tudi ojačanje bolečine ter lahko privede do zapletov, kot je šen.
Diagnozo lahko postavimo s temeljitim pregledom
Postavitev diagnoze je večinoma preprosta po pogovoru z bolnikom in ob značilnih spremembah, ki jih vidimo na njegovi koži spodnjih okončin. Za potrditev diagnoze in za pomoč pri odločitvi o najprimernejšem načinu zdravljenja je ključna ultrazvočna preiskava ven spodnjih okončin. Za druge slikovne preiskave se odločamo individualno.
Nekirurško zdravljenje
Osnova zdravljenja vseh stopenj kronične venske bolezni je kompresija, ki pomeni izvajanje pritiska na oboleli del telesa (golen ali celotno spodnjo okončino) s specialnimi pripomočki. Z njo zmanjšamo volumen krvi v venah in ojačamo delovanje mišične črpalke ter tako izboljšamo vrnitev venske krvi proti srcu. S tem se zmanjšajo oteklina, vnetje, bolečina, zavre se napredovanje bolezni in pospeši celjenje razjed. Najpogosteje za kompresijo uporabljamo kompresijske povoje in nogavice. Kompresijski povoji so različni in jih ločimo glede na raztegljivost, način delovanja in nameščanja na dolgo- in kratkoelastične.
Za bolnike je najpomembnejša razlika, da so dolgoelastični povoji preprostejši za nameščanje, zato to lahko naredijo sami in jih morajo ob mirovanju odstraniti. Kratkoelastične povoje se namešča bolj zapleteno, v več slojih, zato to opravlja usposobljeno osebje in lahko ostanejo nameščeni tudi čez noč, v nekaterih primerih celo do tedna dni. Povoje načeloma uporabljamo, kadar je prisotna golenja razjeda in kadar želimo zmanjšati oteklino goleni, nato pa vzdržujemo bolezen oz. preprečujemo otekanje s kompresijskimi nogavicami. Zdravljenje s kompresijskimi nogavicami lahko že v začetku pričnemo v fazah kronične venske bolezni, ko oteklina še ni prisotna, ali pa jih uporabljamo za nadaljevalno zdravljenje, ko uspešno zmanjšamo oteklino s povoji ter za preprečevanje ponovne venske razjede.
Pri venski bolezni svetujemo tudi uporabo tako imenovanih venoaktivnih snovi, predvsem iz skupine flavonoidov, ki imajo dober učinek na zmanjšanje simptomov v smislu mišičnih krčev, občutka težkih in nemirnih nog, zmanjšujejo otekline in pospešijo celjenje venske razjede.
Sklerozacija varic za lažje oblike
Sklerozacija je preprosta in dokaj varna metoda, pri kateri se v obolelo veno vbrizga sredstvo, ki povzroči njeno popolno zaprtje, tako da ta ne obremenjuje več venskega sistema. Za metličaste varice, ki so predvsem estetka težava za bolnike, se uporablja tekoče sklerozacijsko sredstvo, za mrežaste in varikozne vene pa je vse bolj v uporabi sklerozacijska pena.
Pri težjih oblikah varic je najprimernejša operacija ali znotrajžilni posegi
S kirurškimi postopki, ki so najprimernejši za zdravljenje večjih varic spodnjih okončin, se obolelo veno podveže in po navadi tudi odstrani. Na voljo so tudi znotrajvenski posegi, kjer z različnimi toplotnimi viri (npr. laserjem ali radiofrekvenco), redkeje pa z mehanskimi ali kemičnimi metodami poškodujemo notranjo plast žilne stene, kar vodi v zaprtje vene. Znotrajvenski tehniki z laserjem in radiofrekvenco sta si po izvedbi podobni in prav tako so pričakovani približno enaki rezultati.
Zaradi nanašanja različnih lokalnih preparatov so pogosta poslabšanja vnetja kože
Lokalno zdravljenje kože pri KVB je simptomatsko in ne odpravlja vzroka težav. Pomembna je redna higiena in nega kože goleni z nevtralnimi mazili, ob varikoznem dermatitisu pa je najprimernejša zdravilna krema, predpisana na zdravniški recept.
Dermatologi se pri delu pri bolnikih s kronično vensko boleznijo srečujemo s kontaktnimi reakcijami na zeliščne kreme, mazila in tinkture, ki jih bolniki nanašajo na goleni, da bi omilili svoje težave. V nekaterih primerih tovrstne kreme z rastlinskimi izvlečki (npr. smrekovi vršički, ognjič, šentjanževka, arnika, divji kostanj) povzročajo izrazito poslabšanje vnetja, zato svetujemo previdnost in zmernost pri njihovi uporabi.
