Iščite po prispevkih
Avtorica: Andreja Hergula
Venska bolezen se ne začne v »velikem slogu«, temveč pride počasi, s simptomi, ki ne zbudijo ogromno pozornosti. Vse se začne z občutkom bolečih in težkih nog. Vzdolž ven nas začne boleti, pogosto pa zvečer občutimo tudi otekanje na hrbtišču stopal ali okrog gležnjev. Vroče poletje venskim težavam ni naklonjeno, saj se v toplem/vročem vremenu omenjene težave še stopnjujejo. Razvijajo se tanke, rdeče-modre žilice (to so mrežaste vene). Če pa se vene razširijo, izbočijo in zvijugajo, nastanejo prave varice (krčne žile). Če vensko popuščanje napreduje, nastanejo zapleti na koži goleni.
Zakaj sploh nastane venska bolezen? Glavni krivec so motnje v venskem obtoku. Te nastanejo, ko zaradi daljšega sedenja ali stanja teža krvi povzroči širjenje ven. Če so vene zdrave, se stena in venske zaklopke z lahkoto upirajo in se vene ne širijo. V primeru, da zaklopke in stene vene slabijo, pa pride do razširitve ven. Zgodi se naslednji scenarij: to stanje oteži pretok krvi nazaj proti srcu, zato venska kri zastaja. Ko takšno stanje postane kronično in začne povzročati težavice in težave, lahko govorimo o kronični venski bolezni. Vnamejo se venske stene in okoliška tkiva. Zaradi zastajanja krvi v venah na nogah prehajajo tekočina in bele krvničke skozi vensko steno v tkiva (kožo, maščevje, mišičje), kjer sproščajo snovi, ki povzročajo kronično vnetje tkiv. To vnetje ne gre brez bolečin – pojavijo se bolečine v nogah, gležnji ter goleni otekajo, na koži ter podkožnem tkivu se postopoma pojavljajo spremembe na koži.
Gotovo se sprašujete, kolikšna je verjetnost, da boste bolezen podedovali. Po podatkih s spletne strani www.bolezni-ven.si jo boste najbolje odnesli, če nobeden od staršev ni imel venskega popuščanja – v takem primeru je tveganje za bolezen ven 20-odstotna. Če je imel vensko popuščanje eden izmed staršev, je verjetnost, da ga podedujete, 47-odstotna (natančneje za moške 25 odstotkov, za nežnejši spol pa 62 odstotkov). Če sta vensko popuščanje imela oba starša, imate 90-odstotno možnost, da zbolite.
Kronična bolezen ven je pri nas zelo razširjena, saj naj bi bila prisotna pri polovici prebivalstva, strokovnjaki pa napovedujejo, da se bo s staranjem populacije odstotek obolelih še zviševal.
Zdravljenje venske bolezni poteka z venoaktivnimi zdravili. Z njimi začenjamo že ob prvih pojavih simptomov (pri občutku težkih nog, nočnih krčev, pekoče bolečine, zatekanju nog). Bolezen skušamo omiliti s kompresijskim zdravljenjem, to nudi podporo mišični črpalki, iztiska tekočino iz tkiva in preprečuje nastanek edema.
Ko se stanje poslabša, zgoraj našteto ni več dovolj. Vedno pomembnejše je minimalno invazivno zdravljenje krčnih žil. Zakaj? Kot povzemamo po dr. Andreju Šikovcu (Zdravniški vestnik, 2004; 73, str. 921–924), je bolnik pri teh posegih manj obremenjen, prav tako pa je manj obremenjen naš zdravstveni sistem. Uspešnost različnih metod je odvisna od zmožnosti metode, da odpravi obratni tok v področju safeno-femoralnega ustja in odstrani iz obtoka oboleli del velike vene safene (ta potekajo po notranji strani noge).
Najuspešnejše sodobne metode so ultrazvočna vodena katetrska sklerozacija, radiofrekvenčna venska ablacija ali laserska endovenska obliteracija velike vene safene.
Posebne vrste krvnih žil pa so tudi hemoroidi. Gre za normalno anatomsko strukturo v kanalu zadnjika. Te krvne žile so sestavljene iz ven in manjših arterij. Ločimo notranje in zunanje hemoroide. Hemoroidi pa lahko povzročijo tudi neprijetne simptome. Če obstaja zunanja hemoroidalna bolezen, se ob robu zadnjika nenadoma pojavi ena ali več zatrdlin (tromboza zunanjih hemoroidov), ki zelo bolijo. Bolečina je stalna in ni povezana z odvajanjem blata.
Če pa obstaja notranja hemoroidalna bolezen, akutni napad običajno ne povzroči bolečine. Lahko občutimo občutek otekanja, tiščanja navzdol, neugodje, občutek nepopolne izpraznitve. Pri tej vrsti bolezni je najpogosteje prisotna krvavitev iz zadnjika (lahko je komaj opazna ali zelo močna). Ob odvajanju se simptomi poslabšajo.
Hemoroide zdravimo z venoaktivnimi zdravili, analgetiki, odvajali, mehčali za blato, mazili, svečkami). Če pa je bolezen napredovala, se morajo notranji hemoroidi podvezati ali mora bolnik na operativni poseg (v primeru, da so zunanji hemoroidi zelo boleči, zatečeni in trombozirani).
Ste vedeli, da … obstaja tudi nevarna bolezen – tromboza globokih ven ‒ in da so resen dejavnik tveganja zanjo tudi kontracepcijske tablete? Dr. Vojko Flis v knjigi Krčne žile piše, da jemanje kontracepcijskih tablet povzroči podobne hormonske spremembe kot nosečnost. Pri določeni populaciji žensk to pomeni povečano tveganje nastanka te bolezni. Najbolj ogrožene so ženske z že razvitimi krčnimi žilami ali kronično vensko insuficienco ter tiste, ki so že večkrat prebolele le vnetje povrhnjih ven.
Ste vedeli, da … se je o bolezni ven začelo govoriti že v 17. stoletju? Vojaški kirurg Richard Wiseman je uvedel pojem venska razjeda. Izdelal je celo eno prvih učinkovitih kompresijskih nogavic. Nogavica je bila izdelana iz mehkega usnja in se je kot škorenj prilegala celotni nogi do kolena. Zavezala se je podobno, kot danes z vezalkami zavežemo čevlje.
Junij 2017