Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Kronične nenalezljive bolezni, med katere štejemo bolezni srca in ožilja, rak, sladkorno bolezen, debelost, bolezni obrabe kosti in sklepov, osteoporozo in druge, so veliko breme sodobnega sveta, zdravstva in državnih blagajn. Zaradi teh bolezni ljudje v razvitem svetu in vse pogosteje tudi v državah v razvoju množično obolevajo. Odstotek sega vse tja do 70, kar je res visoka številka. Rdeča nit teh bolezni so večinoma številne razvade in nezdrav življenjski slog: kajenje, pretirano pitje alkohola, preveč hrane, premalo gibanja in stres.

Avtor: Saša Vrbančič

 

 

O tem, koliko vadbe je koristne pri kroničnih bolnikih, pa smo povprašali še prim. doc. dr. Danico Rotar Pavlič, dr. med., ki v svoji ambulanti srečuje omenjene bolnike.

 

Kronične nenalezljive bolezni so vzrok najpogostejših smrti odraslih Slovencev

V Sloveniji odrasli ljudje najpogosteje umiramo zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi vodijo bolezni srca in ožilja ter rakave bolezni, sledijo pa zunanji vzroki smrti. Tudi v Evropi so najpomembnejši vzroki umrljivosti podobni kot v Sloveniji: na prvih treh mestih so bolezni srca in ožilja, rak ter poškodbe in zastrupitve.

 

Ugodni učinki redne telesne aktivnosti na preprečevanje in lajšanje kroničnih bolezni

Različne epidemiološke raziskave so pokazale, da redna telesna dejavnost varuje pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni. Vadba zmanjšuje tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, kapi, visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, raka debelega črevesa in raka na prsih in ugodno vpliva na številne, že prisotne dejavnike tveganja in že razvite bolezni. Krepi obrambne sposobnosti organizma, zmanjšuje stres in depresijo. Za zdravje populacije je tako izrednega pomena, da se čim več ljudi čim pogosteje zmerno giblje.

 

Kaj se dogaja med fizično aktivnostjo v našem telesu?

Fizična aktivnost ohranja in povečuje funkcijske sposobnosti organov. Prekrvavljenost je boljša, zato je boljša tudi oskrba s kisikom ter hranili, kar omogoča obnavljanje celic in tkiv. Ker so naši organi funkcijsko sposobnejši, nam to koristi predvsem pri kroničnih boleznih. Pri aktivnih ljudeh te potekajo dosti manj agresivno in bistveno počasneje oziroma do njih sploh ne pride.

Vadba preprečuje in lajša mnoge mišično-kostne bolečine, ki nastanejo zaradi nepravilnega biomehanskega obremenjevanja telesa. Glavni vzrok degenerativnih procesov mišično-skeletnega sistema so prisilni, statični položaji. Ti nastanejo zaradi preveč sedenja v pisarnah  ali prisilnih gibov, ki jih opravljamo. S pravilno vadbo te procese učinkovito zmanjšujemo.

 

Kaj izbrati in koliko je koristno?

Če je vadba nepravilno izbrana in pretirana, potem so lahko njeni učinki škodljivi. Če imamo katero od kroničnih bolezni, je nujen posvet z osebnim zdravnikom. Obstaja veliko organiziranih vadbenih skupin – povprašajte v zdravstvenem domu, kjer se izvaja vadba pod nadzorom, namenjena določenim kroničnim bolnikom. Pozanimajte se tudi pri trenerjih, najbolje takih, ki imajo znanja s področja športa in medicine. Pomembno je, da si ne delate škode. Čeprav vadite, morate še naprej jemati vsa predpisana zdravila. Učinki vadbe bodo zagotovo vplivali na spremembo krvne slike in ostalih parametrov, vendar naj bo zdravnik tisti, ki bo na podlagi pregledov odločal o zmanjšanju ali celo opustitvi zdravil.

Če ste bili do sedaj telesno neaktivni, se bodo pozitivni učinki pokazali že po kratkotrajni vadbi. Izberite vadbo, ki vam ustreza in v kateri uživate. Začnite zmerno, primerno vaši telesni pripravljenosti. Na začetku boste navdušeni, saj bodo pozitivni učinki hitro vidno, vendar se lahko zgoditi, da vam bo volja kmalu upadla. Ne odnehajte, bodite vztrajni. Zavedajte se, da šteje tudi hoja po stopnicah, sprehod do trgovine, s kolesom po opravkih in izlet na bližnji hrib.

 

Intenzivnost telesnih obremenitev

Prim. dr. Danica Rotar Pavlič meni, da zmerna in redna  telesna obremenitev običajno za organizem ne predstavlja dodatnega stresa. Drugače pa je pri intenzivnem telesnem naporu, ki pri netreniranih osebah (včasih pa tudi pri športnikih) zmanjšuje imunsko odpornost in poveča dojemljivost za okužbe. Pri prekoračitvah, ki jih telo doživlja kot rušenje notranjega ravnovesja, se spremeni koncentracija vnetnih celic in imunskih posrednikov. Obnova tkiv poteka v tem primeru počasneje, prav tako se počasneje celijo morebitne rane in poškodbe. Pri izjemnih obremenitvah naredijo svoje tudi hormoni, in sicer glukokortikoidi, prolaktin, rastni hormon, kateholamini, betaendorfin in drugi, ki zavrejo imunski sistem. Zato je v rekreativni dejavnosti potrebna zmernost in rednost. Pred morebitnimi intenzivnimi obremenitvami pa poleg izkušenosti priporočamo tudi posvet s strokovnjakom.

 

Nacionalni program za preprečevanje kroničnih bolezni

Nezdrav življenjski slog, navade kot so nezdrava prehrana, premalo gibanja, kajenje, tvegano pitje alkohola in stres, pomembno pospešujejo pojav tako bioloških dejavnikov tveganja (zvišan krvni tlak, zvišana raven holesterola in sladkorja v krvi ter čezmerna telesna teža in debelost) kot tudi kroničnih bolezni. Zato je edini način, da ohranimo zdravje ali ga izboljšamo, ko nas že ogrožajo dejavniki tveganja ali morda tudi že kronične bolezni, da opustimo razvade in se odločimo za zdrav življenjski slog.
Pomoč pri spreminjanju nezdravega življenjskega sloga posameznik dobi v programih svetovanja za zdravje, ki se brezplačno izvajajo v zdravstveno vzgojnih centrih zdravstvenih domov po vsej Sloveniji.

V Sloveniji imamo organiziran državni program, ki poteka pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravje RS in strokovnim vodstvom in koordinacijo dejavnosti Centra za preprečevanje kroničnih bolezni CINDI. Ta omogoča zgodnje odkrivanje posameznikov, ki so bolj ogroženi s tveganjem, da zbolijo zaradi srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni.

Zato posameznik vsakih pet let pri osebnem zdravniku opravi preventivni pregled, ki je namenjen odkrivanju dejavnikov tveganja in ugotavljanju posameznikove ogroženosti za nastanek kroničnih bolezni. Tiste posameznike, ki so bolj ogroženi, da zbolijo zaradi kroničnih bolezni, ali imajo izražene dejavnike tveganja, zdravnik spodbudi k spremembi življenjskega sloga, jim po potrebi predpiše zdravila in jih usmeri v svetovanje za zdravje.

Ste vedeli da:

  • ima redna vadba velik vpliv na porabo maščob, s tem pa se zmanjšuje verjetnost nastanka ateroskleroze;
  • se s pomočjo redne vadbe vzdržljivosti zmanjša količina škodljivih stresnih hormonov, poveča pa se količina hormona melatonina, ki je potreben, da zaspimo;
  • imajo telesno aktivnejši starejši odrasli nižji arterijski krvni tlak od neaktivnih. Aerobne aktivnosti od nižje do velike intenzivnosti namreč vplivajo na zniževanje sistoličnega krvnega tlaka po vadbi;
  • ohranjanje ali celo pridobivanje mišične mase pri starejših omogoča boljšo stabilnost ter preprečuje padce in poškodbe;
  • redna telesna dejavnost krepi imunski sistem in tako zmanjšuje obolevanje za različnimi nalezljivimi boleznimi, kot so na primer viroze;
  • ohranjanje mišične mase zaradi redne telesne dejavnosti omogoča posamezniku energijski vnos, kar pomeni, da s pestro mešano prehrano dobi dovolj vseh nujno potrebnih hranil in ohranja normalno telesno težo.

 

Spremenite življenjski slog na bolje. S tem boste aktivno poskrbeli zase, si pridobili samozavest in samozaupanje, odpravili številne nevšečnosti in si navsezadnje prihranili stroške in čas.

 

 

November, 2012

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja