Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Bolezni srca in ožilja vsako leto zahtevajo okrog 17 milijonov človeških življenj. Glavni dejavniki tveganja za njihov razvoj so povezani z nezdravim življenjskim slogom, zato ne preseneča podatek, da je okrog 80 odstotkov prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in ožilja mogoče preprečiti.

Recept za preprečevanje bolezni srca in ožilja se zdi tako preprost, da bolj ne bi mogel biti: zdrava prehrana, redna fizična aktivnost, nekajenje, zmerno uživanje alkohola ter vzdrževanje primerne telesne teže.

Avtor: Mojca Šimenc

 

Želite umreti 20 let prezgodaj?

Zakaj toliko ljudi, tudi če vedo, da je njihovo zdravje resno ogroženo, ne zmore v svoje življenje vpeljati preprostih sprememb? Je vzrok ta, da srčno-žilne bolezni ne bolijo, ko pa se pojavijo prvi bolezenski znaki, ti običajno niso dovolj hudi, da bi obiskali zdravnika? Ali ta, da težko razumemo, da moramo v celoti in za vedno spremeniti svoje navade? Se sami sebi zdimo prestari, da bi začeli hoditi v hribe ali se odrekli ocvrtemu piščancu in pomfritu ter namesto sladkih gaziranih pijač za žejo začeli piti vodo? Je res tako težko pripraviti načrt za zdravo življenje? Želimo umreti desetletja prezgodaj in po nepotrebnem? Ali želimo, da to doleti tudi naše otroke? Življenjski slog, ki je tako pomemben pri srčno-žilni preventivi, je vzorec, ki ga predamo svojim otrokom. Če jih v zdravo življenje ne bomo vzgojili starši, jih drug ne bo.

 

Prvi korak: Ocena dejavnikov tveganja

Bolezni srca in ožilja so številne, pojavijo se pri različni starosti in v različnih oblikah. Koronarna bolezen (kot posledica arteroskleroze), srčna kap (odmrtje dela srčne mišice zaradi zamašitve ene od arterij), bolezni srčnih zaklopk ter bolezni srčne mišice so obolenja, ki imajo pogosto iste vzroke. Na njihov nastanek vplivajo dednost, nekatere bakterijske in virusne okužbe in način življenja. Na dednost in okužbe ne moremo vplivati, odločitev o zadnjem pa je v celoti v naših rokah.

 

Najpomembnejši dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni so:

  • kajenje,
  • krvni tlak nad 140/90 mm Hg (tveganje za povišan krvni tlak narašča s starostjo),
  • povišana telesna teža (indeks telesne mase večji od 25),
  • zvišana vrednost holesterola v krvi (skupni holesterol nad 5 mmol/l, LDL holesterol nad 3 mmol/l),
  • sladkorna bolezen,
  • srčno-žilne bolezni v družini (pri moških srčna kap pred 50. letom, pri ženskah pred 60. letom),
  • telesna nedejavnost,
  • čezmerno uživanje alkohola,
  • stres.

 

Čim več dejavnikov tveganja je prisotnih, večja je verjetnost za nastanek bolezni srca in ožilja ali nenadni srčno-žilni dogodek, na primer srčni infarkt ali možgansko kap. Prisotnost dveh ali treh dejavnikov tveganja hkrati nevarnost zveča za nekajkrat.

 

Spremembe na žilah se začnejo že ob rojstvu

Čeprav se znaki arteroskleroze običajno pojavijo po 45. letu starosti, se proces kopičenja celic in holesterola začne že ob rojstvu. Ob rojstvu je žilna stena gladka, že ob najmanjših okvarah pa se na njej začnejo kopičiti celice, ki naj bi odpravljale okvare, in LDL holesterol. Žilna stena je zelo občutljiva in ji lahko škodi visok krvni tlak, holesterol, prisotnost prostih kisikovih radikalov, … Pri otrocih to opazimo kot maščobne proge. Na začetku so komaj vidne, z leti pa postajajo vse večje in številčnejše. Zato je izjemno pomembno, da se zavedamo, da je z aktivnostmi za  upočasnjevanje teh procesov treba začeti že v otroštvu.

 

Prehrana in arteroskleroza

Arteroskleroza se z bolezenskimi znaki pokaže šele, ko so žile že precej okvarjene, kar se običajno zgodi po 20–30 letih, pri kadilcih in ljudeh z visokim krvnim tlakom ter visoko ravnjo holesterola v krvi pa precej prej. Hormon estrogen varuje ženske pred nastankom arteroskleroze in infarktom do menopavze. Po menopavzi pa tveganje za srčno-žilne bolezni tudi pri ženskah močno naraste.

Holesterol je vosku podobna snov, ki je v vsaki naši celici, iz nje pa nastajajo spojine, ki so nujno potrebne za življenje. Nastaja v jetrih, velik del pa ga v telo vnesemo s hrano. Po telesu se v obliki lipoproteinov prenaša s krvjo. Poznamo več oblik holesterola: škodljivi LDL se kopiči v žilnih stenah, koristni HDL ta proces preprečuje. Običajno imamo škodljivega holesterola preveč, koristnega holesterola pa premalo. Slednjega zelo znižuje prekomerna telesna teža, kajenje, malo ali nič telesne aktivnosti in dednost. Na HDL holesterol ugodno vpliva prehrana z veliko sadja in zelenjave (špinača, brokoli, korenje, citrusi, avokado, mandlji, česen, čebula, …), uporaba olivnega olja in uživanje rib.

 

Gibanje: Dovolj je pol ure hitre hoje na dan

Fizična aktivnost naj bo redna. Ni nujno, da je zelo intenzivna. Študija, v kateri so spremljali varovalni učinek gibanja na srce in ožilje (Harvard Alumni Healty Study), je pokazala, da so dovolj že 2–4 km hitre hoje na dan ter da je bolj pomembna redna in stalna trenutna vadba kot tista v preteklosti. Študija o vplivu gibanja na krvni tlak pri starejših moških je pokazala, da je 20 minut hitre hoje na dan zmanjšalo tveganje za visok krvni tlak za 12 odstotkov, 21 minut in več pa za 24 odstotkov. Blair s sodelavci poroča, da se je pri tistih, ki so postali fizično aktivni v odrasli dobi, tveganje za bolezni srca in ožilja zmanjšalo za 52 odstotkov.

Bolniki s prepoznano boleznijo srca in ožilja izvajajo telesno aktivnost že med bolnišničnim zdravljenjem. Študija, v katero so zajeli 4.700 bolnikov po prebolelem infarktu, je pokazala, da je gibanje zmanjšalo kasnejšo umrljivost zaradi srčno-žilnih vzrokov za 20–25 odstotkov.

Gibanje tudi pri bolnikih z ugotovljeno arterosklerozo pomembno preprečuje nastanek koronarne bolezni. Ugodni učinki gredo najverjetneje na račun sprememb koncentracije in sestave krvnih maščob, zmanjšanja telesne teže, znižanja krvnega tlaka, zmanjšanja delovanja kateholaminov na srčno mišico itd.

Za preprečevanje bolezni srca in ožilja je pomembna predvsem aerobna vadba. Vadba za povečanje mišične mase ima na dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja le minimalen vpliv.

 

 

September, 2009

Ne spreglejte

korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več
Srčno popuščanje je kronična, praviloma napredujoča bolezen srčne mišice. Gre za okvaro mišičnih celic srca, zaradi katere pride do pešanja.
Preberi več
Za normalno, zdravo vaginalno mikrofloro žensk je značilna zapletena ekologija mikroorganizmov, kjer prevladujejo probiotiki, vrste bakterij iz rodu Lactobacillus. V
Preberi več
V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več