Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Bolezni srca in žilja (BSŽ) so v razvitem delu sveta že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti, vse bolj pa njihova pogostost in prevalenca in s tem seveda širši pomen naraščajo tudi v deželah v razvoju. Po besedah dr. Zlatka Frasa, dr. med., preventivnega kardiologa, strokovnega direktorja Interne klinike UKC Ljubljana in predsednika Združenja kardiologov Slovenije, v razvitih državah, tudi v Sloveniji, z aterosklerozo povezane srčno-žilne bolezni povzročijo od 35 pa kar do 50 % vseh smrti, v državah članicah Evropske unije pa zaradi bolezni srca in ožilja vsako leto umreta vsaj dva milijona ljudi (okoli 40 % vseh umrlih), v celotni Evropi je ta številka še višja in znaša kar 4 milijone.

Avtorica: Andreja Košir

 

Pri nas je leta 2012 zaradi bolezni obtočil umrlo kar 7.474 oseb (od tega 2.956 moških in 4.518 žensk).

Dr. Fras pojasnjuje, da je zdravstveno stanje prebivalstva v Sloveniji (obolevnosti in umrljivosti) podobno trendom v Evropski uniji. »Daleč najpogostejši vzrok BSŽ je ateroskleroza, pogostnost z njo povezanih zapletov v Sloveniji je velika − znano oziroma manifestno obliko bolezni (preboleli srčni infarkt, možgansko kap, angino pektoris, bolezen žilja na udih) ima 6−7 % vseh odraslih, starejših od 19 let, v skupini nad 65 let pa že kar 23,7 %. Tudi podatki o dejavnikih tveganja za nastanek in napredovanje ateroskleroze so že dalj časa zelo skrb vzbujajoči − rezultati presečnih raziskav so pokazali zelo veliko razširjenost nekaterih poglavitnih srčno-žilnih dejavnikov tveganja,« pove dr. Fras.

 

Najbolj ogrožene skupine

Po besedah sogovornika je devetim dejavnikom tveganja – dislipidemiji, povišanemu krvnemu tlaku, kajenju, debelosti (predvsem večjemu obsegu pasu), (ne)uživanju sadja, zelenjave in telesni (ne)aktivnosti ter psiho-socialnim dejavnikom − mogoče pripisati krivdo za 90 % srčno-žilnih dogodkov. Težava je v tem, da gre za sorazmerno počasen in dolgotrajen proces, ki »ne boli«. Vse do pojava bolezenskega zapleta. V kar do 40 % primerov gre za prvi in edini (usodni) bolezenski simptom oziroma znak. Dr. Fras opozarja, da je mogoče večino teh bolezni preprečiti, saj so praktično vse povezane z življenjskim slogom.

Sogovornik pojasni, da za osnovno oceno srčno-žilne ogroženosti uporabimo podatke o petih poglavitnih dejavnikih tveganja − spolu, starosti, vrednosti krvnega holesterola, krvnem tlaku, kajenju: »Tako dobimo oceno ogroženosti za pojav z aterosklerozo povezanih bolezni, še posebej srčnih infarktov, možganskih kapi ter zamašitev žil na okončinah. Meja, pri kateri rečemo, da je nekdo zelo ogrožen, je pri 20 % v desetih letih.«

Dr. Zlatko Fras pove, da kljub nenehnim opozarjanjem na dejavnike nezdravega življenjskega sloga izsledki obsežnih mednarodnih raziskav ponavljano kažejo na precejšen razkorak med strokovnimi priporočili in vsakdanjo prakso. Skrb vzbujajoče je, da se resno ogroženi ljudje z zelo izraženimi dejavniki tveganja teh pogosto celo sploh ne zavedajo in s tem v zvezi obstajajo še znatne rezerve tudi v »terapiji«, ki ji dr. Fras ne pripisuje prav nič manjše teže kot zdravljenju z zdravili. »Predpisovanje redne telesne aktivnosti in ustreznejše, zdrave prehrane moramo izvajati dosledneje, terapijo pa tudi na teh področjih prilagoditi vsakemu posameznemu pacientu,« še dodaja sogovornik.

 

Posledice nezdravega življenjskega sloga

Dr. Zlatko Fras pove, da je neprimeren življenjski slog neposredni krivec za večino bolezni srca in žilja (ki ostajajo tudi vodilni vzrok prezgodnjih smrti). Dejstvo je, da bi lahko večino smrti preprečili z določenimi spremembami v načinu življenja: opustitev kajenja, izboljšanje prehranjevalnih navad in bolj redno gibanje. Sogovornik opozori, da za spremembo življenjskega sloga ni nikoli prepozno, četudi je posameznik že doživel srčno-žilni zaplet.

 

Poskrbimo za zdravje svojega srca in žilja

Zdrav način življenja pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni nedvomno igra zelo pomembno vlogo. »Če poskušamo ´ohranjati mladost našega srčno-žilnega sistema´ z redno telesno dejavnostjo, uravnoteženo prehrano, brez kajenja, z zmernim predajanjem hedonističnim užitkom, si lahko zagotovimo daljše pričakovano življenje. Ohranjanje zdravja je bistveno učinkovitejše kot vračanje zdravja in zdravljenje,« pojasni dr. Fras. Hkrati dodaja, da sama preventiva nikakor ne sme temeljiti le na odrekanju in prepovedih. Posameznik mora prevzeti in ponotranjiti bolj zdrave življenjske vzorce. Vendar večine sprememb ni mogoče doseči kar čez noč, zanje sta potrebna čas in vztrajnost. Le tako bodo spremembe trajne in bodo čez čas postale popolnoma naraven del posameznikovega življenjskega sloga.

 

Prehrana za zdravo srce in ožilje

Kot pojasni dr. Fras, gre konkretno pri zdravi prehrani za kompleksno soodvisnost treh kriterijev: količine, kakovosti in kuhanja oziroma načina priprave hrane. »V splošnem poudarjamo in priporočamo, da bi morali jesti predvsem kalorično uravnoteženo hrano s še več zelenjave, ki je v današnjih časih bistvena za ohranjanje in krepitev zdravja. Pravzaprav še nobena od sicer široko znanih, bolj ali manj priljubljenih in učinkovitih, na določeno vrsto osnovnih živil osredotočenih diet do sedaj ni bila tudi dokončno znanstveno potrjena kot univerzalno primerna (zdrava) oblika prehranjevanja na dolgi rok. Če bi že morali izpostaviti določeno kuhinjo, je to mediteranska prehrana, ki spodbuja tako več uživanja zelenjave kot uporabo manj škodljivih maščob, zlasti nasičenih, živalskih. Žal prav teh Slovenci še vedno pojemo preveč.«

 

Gibajmo se

Strokovnjak priporoča, da se ukvarjamo predvsem z aerobnimi aktivnostmi, torej s hojo, tekom, kolesarjenjem, plavanjem. Za večino ljudi naj bi zadoščalo že pol ure hitre hoje na dan.

A kot pri vsaki stvari je treba tudi tu ohraniti pravo mero zmernosti. »Vsaka, tudi zmerna telesna dejavnost je pomembna, saj deluje zaščitno za žilno steno, torej varuje pred nastankom, napredovanjem in zapleti srčno-žilnih bolezni, povezanih z aterosklerozo. Če vsak dan hitro hodiš eno uro, za svoje zdravje nisi naredil bistveno manj, kot če pretečeš dvajset kilometrov. Razlik med (še) zdravimi in že obolelimi – če seveda ne gre za zapletene oblike bolezni – pri teh priporočilih praktično ni,« pojasni dr. Zlatko Fras.

Tudi pretiravanje z rekreativnim športom je lahko usodno, še posebej če z njim pretirava nekdo, ki v preteklosti ni bil aktiven. Posameznik mora pri športni aktivnosti zagotovo upoštevati načelo postopnosti. »Če nekdo, ki je bil do nekega trenutka precej neaktiven, začne z intenzivnim treningom, je ogroženost bistveno večja, kot če telesno ne bi bil dejaven,« opozarja sogovornik.

»Osebno vidim velik preventivni potencial v poudarjanju splošne kakovosti življenja in premika preventivnih aktivnosti v smeri celovitega dobrega počutja, predvsem zunaj zdravstvenih ustanov. V splošnem gledano se zdi, da je uspešnost trenutno izvajanih preventivnih programov na dolgi rok sicer prej skromna kot ne. Ampak že to, kar uspemo doseči, ima na zdravje izjemen vpliv,« sklene dr. Fras.

 

 

September, 2014

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja