Ob 3. juniju, mednarodnem dnevu bolezni ven, stroka ugotavlja, da kronični venski bolezni, ki močno vpliva na kakovost življenja, še zmeraj ne posvečamo dovolj pozornosti. Kronično vensko popuščanje kot posledica povišanega tlaka v venah nog je pogosta bolezen, ki doleti polovico prebivalstva v visoko industrializiranih državah. Ob poletni vročini zaradi dodatne obremenitve srčno-žilnega sistema težave izkusijo tudi tisti, ki krčnih žil sicer nimajo, a občutijo boleče, težke in napete noge. Prof. dr. Vojko Flis, dr. med., specialist za žilno kirurgijo, pojasnjuje, da na začetku ne opazimo nobenih znakov, kasneje ko bolezen napreduje, pa postane kronična.
Avtorica: Petra Bauman
Kri teče tudi navzgor
Bolezen ven je v osnovi posledica človeku lastne bipedalne hoje, saj se mora kri »višinsko« dvigovati proti srcu, za kar skrbijo prav vene. Vene so tiste žile v našem telesu, po katerih se kri – v nasprotju s silo gravitacije – ponovno vrača k srcu (srce po arterijah kri potiska k tarčnim organom). Pri kroničnem venskem popuščanju oz. krčnih žilah gre za podedovano slabše vezivno tkivo v venah, posledično okvaro venskih zaklopk, ki ne bodo zdržale pritiska krvi in je ne bodo zmogle potisniti do srca. Ker se bo kri nekje na sredi poti začela vračati, bodo naše noge postale težke, utrujene, lahko bomo občutili krče, opazili bomo mrežaste varice, obarvano kožo, izbočene žile ali v skrajni fazi tudi razjedo (ulkus). Delovanje ven bi lahko primerjali z upogljivimi cevmi, ki se pod vplivom krčenja okoliških mišic ožijo in širijo. Krčne žile ima po besedah dr. Vojka Flisa polovica prebivalcev v visoko industrializiranih državah. Poleti pa boleče in otečene noge izkusijo tudi tisti, ki sicer teh težav (krčnih žil) nimajo. Kaj se zgodi? Vene se razširijo, odtok krvi je slabši, kri in tekočina zastajata v spodnjih okončinah.
Vsak drugi
Skoraj 50 % možnosti je, da bomo dobili bolezni ven, če smo k temu nagnjeni dedno, skoraj 80 % ljudi vensko popuščanje doleti po 60. letu. Bolezni ven povzročajo občutek težkih in nemirnih nog, pojavljajo se mišični krči, srbenje in nemirne noge. Pri večini so krčne žile v glavnem bolj estetskega pomena. Kažejo se lahko kot mrežasti (metličasti) vzorci majhnih žilic na nogah, kasneje pa zaradi venskega popuščanja nastanejo mehaste izbočene spremembe navzven. Do bolečine pride zaradi zastoja krvi oz. povečanega tlaka v venah nog, zato se je treba izogibati npr. prekrižanim nogam, saj se ob tem žile stisnejo in poveča se tlak v njih.
Zastoj krvi v venah
Zaklopke v venah, ki ščitijo pred vračanjem krvi proti tlom, si sledijo v 4–5-centimetrskih razmikih. Če so stene ven (zgrajene so iz tankega sloja kolagenskih in elastičnih vlaken) oslabljene, zaradi česar popuščajo tudi zaklopke v žilah, ki se ne morejo več upirati pritisku krvi, se vene razširijo, zaklopke popuščajo in kri ne zmore več normalno teči k srcu. Zgodi se venski povratni tok. Z leti lahko to povzroči spremembe kože na golenih.
Vnetje povrhnjih ven – flebitis
Flebitis je boleče vnetje sten ven in tkiva, ki obdaja žile. Flebitis, ki ga sprožijo interakcije med levkociti in endotelijem – notranjo plastjo krvnih žil, povzroči okvaro zaklopk. Prepoznali ga bomo po rdeči in vroči koži na mestu vnetja, vena postane kot vrv, zaradi kopičenja tekočine v tkivu pa lahko celo oteče (nastane edem). Posledično se delčki krvi začno zbirati na stenah vene in tvorijo krvne strdke (trombuse), ki so za človeka lahko zelo nevarni. Flebitis običajno povzročijo prav krčne žile, lahko pa ga sprožijo tudi poškodbe (udarci, vbodi v kožo), alergije in žarišča vnetij v telesu, na primer hudo vnetje mandljev. V takem primeru je nujno obiskati ustreznega specialista (flebologa, dermatologa, angiologa, kirurga za venska obolenja), saj se flebitis površinskih ven lahko razširi globlje v venski sistem in nato lahko povzroči zelo nevarno globoko vensko trombozo.
Vzroki
Dedna nagnjenost na razvoj žilnih bolezni v nogah je vsekakor pomemben dejavnik pri razvoju bolezni, saj proces staranja nadzorujejo naši geni, vendar to še nič ne pomeni, saj je najslabša za venske bolezni telesna nedejavnost. Poudarek je na rednosti in ne toliko na intenzivnosti vadbe. Gibanje lahko skupaj z uravnoteženo prehrano (ena izmed priporočljivih diet je na primer t. i. sredozemska dieta) zavre spremembe na arterijah in venah tudi za deset let. Med dejavniki tveganja so še dolgotrajno stanje ali sedenje, debelost, hormonske motnje med nosečnostjo ali menopavzo, izpostavljanje visokim temperaturam, dvigovanje težkih bremen in seveda kajenje.
Bolnike in nosečnice bolijo noge
Med posebej ogroženimi skupinami za bolezni venskega ožilja so sladkorni bolniki in bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, med njimi tisti, ki jemljejo zdravila za preprečevanje nastanka krvnih strdkov. Nekatera zdravila namreč povzročajo otekle noge, na primer antagonisti kalcijevih kanalov in kortikosteroidi. Težave z venami se povečajo tudi v nosečnosti in ob jemanju kontracepcijskih tablet, saj gre za spremenjeno razmerje hormonov. Estrogen in progesteron vplivata na raztezanje venske stene. Med nosečnostjo se spremeni hormonsko ravnovesje, kar lahko vpliva na nastanek bolezni venskega popuščanja. Estrogen in progesteron sta tudi v kontracepcijskih tabletah in hormonski nadomestni terapiji.
Prva pomoč – lekarna
Po izkušnjah farmacevtov mnogo bolnikov težave z venami podcenjuje in se ne zaveda, da pravočasno zdravljenje upočasni napredovanje bolezni in zelo izboljša kakovost življenja. Zato je farmacevt zelo pomemben sogovornik, ki bo postavil nekaj vprašanj in svetoval tako spremembo življenjskega sloga kakor ustrezno zdravilo.
Kaj lahko naredimo sami
Čeprav niti dva človeka nista enaka in tudi v danih okoliščinah lahko reagirata drugače, pa splošni napotki v izogib težavam z venami veljajo za vse:
- Izogibanje dolgotrajnemu sončenju, solariju, depilaciji z vročim voskom, vročim kopelim in savni.
- Ohlapna oblačila in udobna obutev. Pretesna oblačila lahko stiskajo vene in zavirajo pretok krvi.
- Prhanje nog s hladno vodo. Tak ukrep zoži vene in pospeši pretok krvi. Prhanje s hladno vodo začnite pri gležnjih in nato, približno minuto do dve, postopno prhajte navzgor proti stegnom.
- Redna telesna dejavnost. Na dolgih potovanjih z avtomobilom, letalom ali vlakom bo redna kratkotrajna hoja na približno vsake pol ure prav tako pognala kri po venah. Odsvetujejo se športi, kjer je veliko poskakovanja ali hitrega ustavljanja (tenis, skvoš, nogomet, košarka, tek na trših podlagah). Sunkoviti gibi pri teh športih namreč povzročajo neenakomeren ponavljajoč se pritisk na venski sistem.
- Zdrava in uravnotežena prehrana. Pomembno je zaužitje dovolj vlaknin in vode, s čimer se zmanjša možnost za zaprtje in prekomerno telesno težo, ki sta dva izmed dejavnikov tveganja za težave z venami.
- Masaža nog. Masaža nog in stopal v smeri proti stegnom, s katero sledite smeri venskega pretoka, poveča hitrost kroženja krvi v smeri proti srcu.
- Dihalne vaje. Pri globokem vdihu nastane v prsnem košu podtlak, ki pospeši odtekanje krvi iz nog. Če nato napnemo mišice trebuha in močno izdihnemo, bomo zvišali pritisk na ožilje trebušne votline in pospešili vračanje krvi k srcu.
- Pred spanjem spodbujajte krvni obtok. Telovadite, kot da vozite kolo. Nekaterim težave olajša tudi podlaganje nog med spanjem tako, da ležijo 10–15 cm višje. Prav tako nog ne pokrivajte preveč, da se izognete nepotrebnemu ogrevanju.
- Kompresijske nogavice stisnejo vene in s tem pospešijo krvni obtok ter znižajo pritisk v venah. Kompresijske nogavice je treba obleči takoj zjutraj, ko noge še niso otekle. Nošenje kompresijskih pripomočkov je za nekatere v poletnih mesecih zaradi vročine nevzdržno, zato se posebno poleti priporoča lajšanje težav z nekaterimi zdravili in prehranskimi dopolnili, ki so v lekarni na voljo brez recepta.
Gremo na morje
Če se bomo odpravili na plažo zjutraj in zvečer oz. se izognili najhujši vročini, bomo naredili že veliko. Priporočljiva je tudi hoja po vodi. Na ta način bomo noge hkrati razgibavali in hladili in svojim venam s tem naredili veliko uslugo. Plavanje najučinkoviteje razbremeni vene spodnjih udov, saj se v vodoravnem položaju zmanjša vpliv sile težnosti, poveča pa se učinkovitost mišične črpalke.
