Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

V nosečnosti vso skrb usmerimo v malo bitjece, ki raste v nas, prepogosto pa pozabimo, da je skrb za naše zdravje tista, ki posledično pripomore k zdravemu razvoju otroka. Večji del hranil naj bi nosečnica zaužila s primerno raznoliko in uravnoteženo prehrano. Z zdravo prehrano, ki vsebuje potrebna mikro- in makrohranila, lahko pogosto preprečimo mogoče zaplete in zaščitimo malo bitjece. Pri deležu hranil, ki jih je praktično nemogoče zaužiti le s prehrano, pa si lahko pomagamo s prehranskimi dodatki.

Avtorica: Nika Arsovski

Ob tem, ko v nas raste novo življenje, se poveča tudi potreba noseče ženske po posamičnih hranilih. »Vsaki nosečnici svetujemo redno uravnoteženo prehrano. V nosečnosti se nekoliko poveča potreba po energiji ter po nekaterih hranilih, kot so železo in folati. Nosečnicam priporočamo pet obrokov dnevno z ustreznim vnosom vitaminov in mineralov, izogibanje alkoholu in tobaku in telesno dejavnost, ki naj bo prilagojena telesni vzdržljivosti nosečnice pred zanositvijo.


Vsaki nosečnici svetujemo jemanje folne kisline, jemanje železa pa le ob anemiji.


Vrednosti železa se rutinsko preverjajo na pregledih v nosečnosti, tako da bo vaš izbrani ginekolog anemijo pravočasno ugotovil ter poskrbel za ustrezno nadomeščanje železa,« pojasnjuje Matic Gornik, dr. med., specializant gin. in por., iz bolnišnice Postojna.

Priporočila že v času načrtovanja nosečnosti

Kljub skrbnemu načrtovanju in uravnoteženi prehrani vseh hranil ni vedno mogoče pridobiti le s prehrano. Eden takšnih je brez dvoma folna kislina, ki jo strokovne smernice vsem ženskam priporočajo že v času načrtovanja nosečnosti.

Vodotopni vitamin B9, ki ga pogosto enačimo s folno kislino, se sicer nahaja v različnih oblikah, bodisi kot folat bodisi kot folna kislina. Naše telo vitamina B9 ne more proizvajati samo, zato ga je treba zaužiti s prehrano. Tudi sicer naše telo skladišči le majhen delež folne kisline, zato je potreba po le tej, stalna. Sploh v času nosečnosti. Naravna oblika spojin vitamina B9 se imenuje folat, v prehrani pa ga najdemo v zelenolistnatih rastlinah, kot so zelena solata, kalčki … Od tod tudi ime, saj beseda izhaja iz grške besede folium, torej list.

Folati se tekom prebavne poti absorbirajo v kri, naše telo pa jih nato porabi. Folna kislina po drugi strani pa je sintetično pridobljena oblika vitamina B9, ki se za razliko od folata absorbira nekoliko slabše, sicer pa se ne pretvori v prebavnem traktu, temveč potuje tudi skozi jetra in druga tkiva. Tudi prehranski dodatki vitamina B9 se nahajajo v različnih oblikah, najpogostejša je metil folat, ki jo naše telo najlaže absorbira.

V nosečnosti so potrebe po folni kislini višje

Folna kislina je najpomembnejša v času pospešenega deljenja celic, ko se malo bitje v naši maternici razvija in raste. Temu primerno se povečajo tudi potrebe po vitaminu B9.

»Folno kislino priporočamo vsem nosečnicam v prvem tromesečju nosečnosti ter vsem ženskam, ki načrtujejo zanositev. V nosečnosti se potrebe po folni kislini v telesu povečajo, zato jih je težje zadostiti samo z uravnoteženo prehrano. Svetujemo, da s pričetkom jemanja folne kisline začnete vsaj tri mesece pred načrtovano zanositvijo. Folna kislina je v nosečnosti pomembna pri zapiranju nevralne cevi pri plodu.


Vsem zdravim nosečnicam priporočamo jemanje 400 mcg folne kisline na dan, ženskam z višjim tveganjem za napake v zapiranju nevralne cevi pa večje odmerke.


Razlog za uživanje folne kisline v času nosečnosti in načrtovanja zanositve je tudi genske narave. Kar desetina prebivalstva namreč nima genskega zapisa, ki bi omogočalo učinkovito delovanje encimov, ki folno kislino iz živil pretvorijo v uporabno obliko. Četudi torej zaužijemo zadostno količino folne kisline, ni nujno, da jo bo telo sposobno izrabiti.

Pomanjkanje folne kisline

Največ folne kisline v času rasti ploda se porabi za razvoj osrednjega živčevja v drugem mesecu nosečnosti, pomanjkanje vitamina B9 zato lahko vodi v nepopravljive napake nevralne cevi. Po nekaterih podatkih naj bi se tovrstne nepravilnosti v Sloveniji pojavljale pri enem na 1400 rojstev, kar pomeni med 12 in 14 zarodkov letno.

Pomanjkanje folatov lahko poveča tudi tveganje za pojav spontanih splavov, dokazano pa se lahko zmanjša tudi telesna teža novorojenčkov. Eden izmed znakov pomanjkanja folne kisline je tudi slabokrvnost, primanjkljaj pa vpliva tudi na delovanje posteljice, kar lahko privede do pomanjkanja kisika. Prav zato se uživanje folne kisline priporoča že tri mesece pred zanositvijo, saj mora folna kislina zapolniti zaloge še pred načrtovano nosečnostjo. Po zadnjih podatkih namreč večina žensk prične z jemanjem prehranskih dodatkov s folno kislino šele ob pozitivnem testu nosečnosti.

 

Živila, ki morajo biti vsak dan na našem jedilniku – ABCzdravja.si

 

Noseče ženske potrebujejo kar dvakrat več železa kot pred zanositvijo

»Najpogostejši vzrok slabokrvnosti v nosečnosti je povečana poraba železa med nosečnostjo v primerjavi z nenosečo žensko. Med nosečnostjo se mora zaradi večje potrebe po prenosu kisika povečati količina hemoglobina. Poleg tega se v nosečnosti poveča volumen krvi, zato je blaga anemija fiziološka. Če bo vaš izbrani ginekolog na pregledu ugotovil anemijo, vam bo predpisal železo, pri blagi anemiji v obliki tablet, pri hujši pa kot intravenozni pripravek,« pojasnjuje dr. Gornik.

Nezadostna oskrba z železom lahko vodi v nepravilnosti pri razvoju, pomanjkanje pa lahko vpliva tudi na prezgodnje rojstvo in nizko težo novorojenčka. Po nekaterih raziskavah naj bi pomanjkanje železa lahko prispevalo tudi k pojavu poporodne depresije. Primanjkljaj železa se lahko odraža v slabokrvnosti, torej nezadostnem prenosu kisika po krvi, kar vpliva tudi na plod. Da bi se temu izognile, se v obdobju nosečnosti priporoča uživanje 30 mg železa na dan, to je dvakrat več od vnosa pred nosečnostjo.

Priporočene količine so dosti višje od potreb telesa, razlog pa tiči v slabi absorpciji železa v telo. Količine priporočenega vnosa se glede na posamezno trimesečje tudi razlikujejo, največje so predvsem v drugem in tretjem trimesečju. Pri tem se mnoge ženske sprašujejo, kako pri splošnem počutju sploh opaziti pomanjkanje železa, saj z izjemo krvne slike ni mogoče dobiti uvida v koncentracijo železa v telesu. Posebej na udaru so sicer ženske, ki so že pred zanositvijo imele težave s pomanjkanjem železa, pa tudi mame dvojčkov oz. trojčkov.


Med znaki, ki vas opozarjajo na pomanjkanje železa, so utrujenost, bledičnost, glavoboli, brezvoljnost, zadihanost … Primanjkljaj železa se kaže tudi v krhkih nohtih in izpadanju las, zanimiv znak pa je tudi slaba odpornost na mraz. Prenos kisika po telesu nam zagotavlja tudi toploto in primerno prehranjenost celic, ob pomanjkanju se poveča občutljivost na mraz, zato nas vse pogosteje zebe. Nezadosten vnos železa se lahko odraža tudi na našem duševnem zdravju, saj lahko pomanjkanje kisika v možganih pripomore k razvoju psiholoških težav. Tudi če med nosečnostjo hlepite po nenavadni hrani oz. neužitnih snoveh, ki so lahko celo zdravju škodljive, to lahko nakazuje na pomanjkanje železa.


Kje najdemo železo v prehrani?

Najbolj smiselno je uživanje železa v kar se da naravni obliki, torej s hrano. Ločimo hemsko in nehemsko obliko železa, prva se nahaja v živilih živalskega izvora, druga pa v živilih živalskega in rastlinskega izvora.

Z besedo hemska označujemo obliko, v kateri je železo vezano v mioglobinu in hemoglobinu. Iz mešane prehrane se tako v telo absorbira 14–18 % železa, iz rastlinske pa le 5–12 %. Kljub temu glavni vir železa v prehrani pri večini predstavljajo žita, stročnice, zelenjava in sadje.

Nehemsko obliko najdemo tudi v semenih, ajdovi in ovseni kaši, kvinoji, tofuju. Absorpcijo nehenske oblike železa spodbudimo z istočasnim vnosom vitamina C.

Dolgo je veljalo, da špinača vsebuje velike količine železa, kar je posledica napake nemških znanstvenikov, ki so se pri izračunu zmotili za decimalko. Na podlagi tega je nastal tudi lik o slavnem Popaju, ki se je za mišice lahko zahvalil predvsem špinači.

 

Preberite tudi prispevek: Slaba kri – anemija -ABCzdravja.si

 

Hemoroidi kot pogosta nosečniška nadloga

Nosečnost v našem telesu povzroči številne spremembe, za kar so v veliki meri krivi hormoni in premiki organov, ki naredijo prostor za malo bitje v maternici. To pogosto privede tudi do zaprtja, ki teži številne bodoče matere. Z rastjo ploda se težave še stopnjujejo, saj plod vse bolj pritiska na debelo črevo in otežuje gibanje v njem. K zaprtosti v času nosečnosti lahko pripomorejo hormoni pa tudi posamezna zdravila in dodatki z oblikami železa.

 

Preberite tudi prispevek: Hemoroidi – ABCzdravja.si

 

Da bi neprijeten pojav kar se da omilili ali pa ga celo preprečili, naj nosečnice uživajo hrano, bogato z vlakninami. Sem spadajo vrste zelenjave, sadja, polnozrnata žita in stročnice. K zaprtju v veliki meri namreč pripomore mastna hrana, pa tudi čezmerno uživanje izdelkov iz bele moke in sladkarij. Pomagamo si lahko tudi s primerno hidracijo, ki je v nosečnosti že sama po sebi bistvenega pomena. Nosečnice naj popijejo vsaj dva litra vode na dan, pri uživanju tekočine naj se izogibajo sladkim sokovom.

Čeprav se je s trebuščkom naporno gibati, tudi telesna dejavnost pospeši prebavo in posledično preprečuje zaprtje. Posvetujte se s svojim izbranim zdravnikom, ki vam bo znal svetovati primerno vadbo za vaše stanje in izboljšanje počutja. Če je zaprtje že prisotno in je spodbudilo nastanek hemoroidov, velja upoštevati nekaj preprostih nasvetov, vključno s prej omenjenimi vlakninami, tekočino in gibanjem.

 

Preberite tudi prispevek: Telovadba v nosečnosti – ABCzdravja.si

 

Nekaj lahko postorite tudi z doslednim izvajanjem vaj za mišice medeničnega dna, ki pospešijo pretok krvi in ojačajo mišice. Zlata žila v času nosečnosti ni nič neobičajnega, saj vse večja maternica povzroča intenziven pritisk na vene okrog zadnjične odprtine in danke. K razvoju hemoroidov pripomore tudi povečana koncentracija progesterona, ki povzroča razširitev ven in zastoj krvi v žilah.

 


Nosečnost, vprašanja in odgovori, 1. del – ABCzdravja.si

Nosečnost, vprašanja in odgovori, 2. del – ABCzdravja.si


 ABC

A Z izjemo folne kisline pri zdravi nosečnici, ki se prehranjuje uravnoteženo, dodatki niso potrebni.

B Jemanje železa se priporoča le ob anemiji.

C K zaprtosti v času nosečnosti pripomoreta teža maternice, ki pritiska na veno, in hormon progesteron.

Ne spreglejte

Probiotiki ABC
Naše črevesje ni le prebavni organ, temveč je del našega imunskega sistema, saj je odgovorno za kar 80 odstotkov naše
Preberi več
Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, kjer se pojavljajo srbeča, ekcematoidna žarišča po telesu. Poudariti je treba, da bolezen
Preberi več
Stres lahko opredelimo, kot vsako vrsto spremembe, ki povzroči fizično, čustveno ali psihološko obremenitev. Je odziv našega telesa na vse,
Preberi več
Prihod novorojenčka je izjemen dogodek, ki gotovo spremeni življenje in ritem družine. Starši se pripravijo nanj, a še vedno se
Preberi več
Je vaš vidi zamegljen ali neizostren? Se vam barve zdijo blede in neizrazite? Vam očala ne služijo več? Se vam
Preberi več
Urogenitalni raki se histološko zelo razlikujejo, to pomeni, da je patogenetski razvoj vsakega od njih različen. Tudi če rak izvira
Preberi več
Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene tako otroke kot odrasle. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na globalni ravni
Preberi več
Bolnice, pri katerih je bil rak dojk prisoten v družini oziroma so njihove prednice zbolele za tem rakom, imajo večje
Preberi več