Slovenci stremimo k svoji, lastniški hiši. Da bomo lahko obdelovali svoj vrt, da bomo sam svoj gospodar in bomo hišo v končni fazi zapustili tudi otrokom, so naše temeljne želje. Povsod ni tako, v nekaterih državah živijo vse življenje v najetih stanovanjih. Ker je med Slovenci želja po lastniški hiši izredno močna, je to treba sprejeti in naše edino zatočišče v življenju narediti prijetno za bivanje. V svojih kreacijah bivališča, ki si jih zamišljamo, naj bodo zamišljeni tudi sosedi. Pazimo torej, da z nenavadnimi oblikami zunanjosti ali na primer s kričečimi barvami zunanjih sten sosedom ne bomo delali sivih las. Tudi dobri medsosedski odnosi bodo namreč močno prispevali k našemu prijetnejšemu počutju.
Avtorica: Andreja Hergula
Veliko igrišče vam na očeh
Ko enkrat postavimo hišo, je ne moremo več prestavljati. Zato je zelo pomembno, da dodobra razmislimo o njeni najboljši legi. Pomembni dejavniki so: oddaljenost od ceste, sosedov, postavitev zelenih površin in tako naprej. Morda niste vedeli, da mora biti po določenih občinskih predpisih hiša od sosednje hiše oddaljena štiri metre in najmanj dva metra od ceste. Vas moti hrup? Torej boste morali lokacijo hiše temeljito premisliti. Si želite več intime? Treba bo narediti načrt za več prostora med vami in sosedovo hišo. Dejali boste: najlažje je, da hišo postavimo na sredi parcele. To je dobro z vidika, da smo od vseh sosedov enako in najdlje odmaknjeni. A če jo postavimo raje na robu parcele ali ob dovozu, nam bo ostala velika površina, ki jo lahko izkoristimo za vrt ali igrišče. Ne bi bilo slabo, da bi se vaši otroci doma počutili kot na velikanskem igrišču vam na očeh, kaj?
Zeleno na jug
Ne sekajmo dreves kar vsepovprek. Smiselno je, da zelene površine ohranimo na južni strani posestva, saj bodo vse leto osončene. Površine, ki so obrnjene na sever, so manj pomembne. Morda jih lahko uporabimo za lopo ali delavnico, morda garažo.
Slovenskega splošnega tipa hiše ni
Pravzaprav splošnega slovenskega tipa hiše ni. Obstajajo le tradicionalne hiše, ki so po regijah različne. Na podeželju torej lahko govorimo o dveh tipih: prva ima regionalni značaj, za drugo pa velja načelo »vsesplošni tip gradnje«. Prvi prvem tipu, ki je uveljavljen v naši geografiji in etnografiji, prevladujejo oblike kmečkih domov, kakršne so gradili v drugi polovici 19. stoletja. Zakaj vam to govorimo?
Bodimo domoljubni
Kot se le da, upoštevajmo tradicijo in regijo, v kateri bivamo. Vso pravico imamo, da arhitektom, obrtnikom in drugim strokovnjakom, ki bodo sodelovali pri izgradnji in oblikovanju našega doma, povemo, da želimo slediti tradiciji, ne pa sodobnim gradbenim vzorcem. (Če smo le malo domoljubni, bo tako.) Seveda se ne moremo v vsem držati tradicionalnih elementov. Slediti moramo tudi tehničnim zahtevam današnjega standarda. Upoštevati moramo dejstvo, da bomo imeli zadostno osvetlitev, prezračevanje, toplotno izolativnost, sodobne sanitarije, sodobno kuhinjo in tako naprej.
Barvno smo onesnaženi
Preden pobarvamo fasado hiše, pozabimo na to, da obožujemo npr. živo rdečo barvo. Ste že slišali za barvno onesnaženost, o kateri govorijo strokovnjaki? Stavbe v Sloveniji so barvno nedomišljene. Vsak lahko stavbo pobarva, kakor sam želi. Zato so posledice kot majhne ranice na slovensko prostorsko kulturo. V Sloveniji kakšne posebne nacionalne arhitekturne vizije o vizualni podobi krajine nimamo,
zato bi bilo dobro …
… da bi bili pri zunanji barvi našega domovanja pripravljeni popustiti. Vprašati se moramo, kakšno zapuščino želimo zapustiti svojim zanamcem. Konec koncev pa bo treba malce potlačiti svoj ego, saj v okolju ne živimo sami. Če živimo v določeni soseski, moramo paziti na to, da bomo usklajeni z okoljem. Narejena je bila celo raziskava, ki je dokazala, da je možno posameznike v stanovanjski soseski povezati z oblikovanjem in organizacijo grajenega okolja. Če nam je všeč, da je hiša unikatna tudi na zunaj, se lahko odločimo za večinsko nevtralno barvo fasade, kjer lahko z drugo barvo hišo obrobimo ali pobarvamo stebričke, ograjo.
Sintetika odpade
Hiša, ki je zares eko, mora »dihati«. To pomeni, da s tega vidika odpadejo neprodušno zaprta okna in vrata, neprepustne plasti sintetičnih barv, lepil, cementna tla in plastične pregrade. Hiša je na ta način tako zaprta, da se v njej nabirajo postan zrak in kemične izparine – te pa lahko ogrozijo zdravje. Zato je pomembno, da so materiali tradicionalni, naravni, gradbene tehnike pa lesene konstrukcije, ilovnati bloki z ometom iz mavca in apna, grajenje s prstjo in travnate strehe …
Več generacij več ve
Materiali morajo biti okolju prijazni. To pomeni, naj bodo obnovljivi. Teh mora biti v izobilju, morajo biti iz različnih naravnih virov. Njihova proizvodnja naj le malo vpliva na okolje. Prav je, da v okolje ne oddajajo škodljivih hlapov, delcev, toksinov – tako pri uporabi kot pri sami izdelavi. Naj imajo dolgo življenjsko dobo, preizkušeni skozi več generacij, energetsko učinkoviti, po možnosti iz lokalnih virov. V končni fazi naj bodo proizvedeni na socialno pravičen način ter z malo odpadnimi snovmi, takšnimi, ki jih je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati. S tem bomo prihranili ogromno energije za predelavo surovin. Reciklirano jeklo npr. prihrani več kot 70 % energije! Uporabimo rabljena vrata, kamen, tramove, opeko, skodle, skrilavec, ploščice in pohištvo.
Izmisli si svojega
Barve in snovi za končno obdelavo naj bodo organskega izvora. Lahko kupimo naravne barve ter premaze, narejene iz rastlin, olj in smole ter mineralov. Ti naravni produkti imajo drugačne in bolj pretanjene odtenke kot tisti, ki so narejeni iz kemičnih virov. Ste kreativni? Poskusite sami narediti in zmešati barve, izmislite si svoje vzorce in teksture.
Naj bo zofa mornarsko modra ali indigo?
Do 19. stoletja so barve delali iz rastlinskih virov. Rastline dajejo celo paleto barv, najpogosteje odtenke oranžne, rumene, rjave in zelene. Iz nekaterih rastlin dobimo tudi modro in škrlatno. Rastlinska barvila naredimo trajna s pomočjo lužil in mineralnih sestavin, a bodite previdni, saj so nekateri od teh (npr. krom) strupeni.
Temna velika soba intimnejša
Zaradi svetlih barv je soba videti večja, izrazito temne barve pa imajo nasproten učinek. Če je soba, ki jo želite pobarvati s temnejšo barvo, majhna, jo bo to naredilo morečo. Če boste s temno pobarvali veliko sobo, boste ustvarili intimnejše vzdušje. Torej, če želite spremembo vzdušja v sobi, jo preprosto prebarvajte. Tople barve bodo senčno sobo naredile bolj veselo, hladne pa zelo sončno bolj prijetno.
Zelena proti migreni
Ste vedeli, da rdeča lahko odvrača od mirnega spanca, oranžna nekatere posameznike zamori, rumena pa osvobaja pred strahovi? Modro pohištvo priporočajo osebam s stresnim vsakdanjikom, vijoličasta izraža ekstravagantnost, tudi posebnost in izobčenost, zelena odpravlja migrene in nespečnost, rjava deluje materinsko, črna izraža skrivnostnost, tudi turobnost, siva ponazarja refleksijo in točnost. Pri beli barvi je tako: bela je pri otrocih priljubljena, saj ne ločuje med realnostjo in domišljijo.
Na pomoč, dnevna soba je onesnažena
Kot vemo, je lahko notranji zrak desetkrat bolj onesnažen kot zunanji. Četudi so stopnje nizke, smo jim izpostavljeni v daljših obdobjih. Tako je zaradi sintetičnih gradbenih materialov, premazov, opreme, tkanin in gospodinjskih kemikalij, prahu, bakterij, gliv.
Kaj si rekla? Ne slišim, promet je tako glasen …
Da mestni otroci narave ne bodo gledali le po televiziji in da bomo lahko tudi mi, starši, našli duhovni mir v svojem lastnem domu, si je pametno omisliti zeleni kotiček. Vrt, zimski vrt in steklenjak so učinkoviti blažilci oz. vmesni prostor, ki mehčajo mejo med domom in okolico. Dajejo nam občutek varnosti, nas varujejo hrupa in onesnaženosti.
Kosmuljka, vpijaj formaldehid
Če nimamo vrta (in tudi če ga imamo), si lahko omislimo tudi sobne rastline ali zelišča na balkonu. Vedeti moramo, da sobne rastline niso le okras, ki daje prostoru več privlačnosti in barve. Sobne rastline čistijo in filtrirajo zrak. Pomagajo uravnavati vlažnost, temperaturo in količino ionov v zraku. Bodimo pozorni predvsem na kosmuljko, ki učinkovito vpija enega najbolj prevladujočih notranjih onesnaževalcev, formaldehid.
Ste vedeli, da …
je bila skrb za zaščito narave do 19. stoletja večinoma privilegij princev? Nato je prišlo do velikega ameriškega zanimanja za »divjino«. John Muir je leta 1872 ustanovil park Yellowstone, leta 1892 je ustanovil klub Sierra in leta 1893 Britanski nacionalni sklad.
Ste vedeli, da …
poznamo številne primere terapevtske uporabe barv v šolah, bolnišnicah, otroških domovih? Pokazalo se je, da hladne barve stimulirajo otroke, ki se težko učijo. V sobah z živimi barvami pa živahni otroci postanejo mirnejši.
Ste vedeli, da …
pri običajnih dejavnostih odrasel človek porabi le 15 do 50 litrov kisika na uro? V prostoru z 20 m2 ga imamo na voljo 50.000 litrov (teoretično ga je torej dovolj za tisoč ljudi)! Prostore zračimo zaradi vonjav in vlage, ki izhlapeva iz teles, saj se z dihanjem ustvarja ogljikov dioksid. Plin ne zastrupi, a v večjih količinah povzroča zaspanost, utrujenost, manj smo zbrani in zaznavamo zadušljiv in zatohel zrak.
Viri
- David Pearson, Eko-bio hiša, Ljubljana, DZS, 1994.
- Marta Serrats, ur., 1000 tips by 100 eco architects, Firefly Books, 2012.
- Simone Schleifer, ur., Small eco-houses, Köln, Taschen, 2007.
Junij 2014
