Živali v naše življenje prinašajo veliko veselja, hkrati pa predstavljajo tudi veliko odgovornost in tega bi se moral zavedati čisto vsak, ki se odloča, da bo doma imel žival. O tem, kakšno je odgovorno skrbništvo, kako zares dobro poskrbeti za hišnega ljubljenca in katere so najpogostejše nevšečnosti, smo se pogovarjali z veterinarkama Nušo Schumet, dr. vet. med., in Živo Černe, dr. vet. med.
Avtorica: Andreja Košir
Žival v naš dom prinese veliko veselja, hkrati pa tudi ogromno odgovornost. Kaj menita o tem?
Nuša: Večina ljudi se še vedno ne zaveda, kako veliko odgovornost žival prinese v dom. Večinoma se sicer pozanimajo o nekih osnovnih stvareh, a še vedno ne dovolj. Pogosto ne vedo, kakšna je skrb za mladička, pa tudi, kakšne so potrebe odrasle živali.
Ljudje še vedno potrebujejo veliko informacij glede cepljenja, veterinarske oskrbe in vzgoje. Mnogi na primer preveč razvajajo žival in potem se zelo hitro pokaže, da je ne obvladajo več. Ko govorimo o odgovorni oskrbi, ne moremo niti mimo sterilizacije in kastracije. Mnogi ljudje se ne zavedajo, kako je skrbeti za leglo mladičev in jim potem še poiskati primeren dom.
Živa: Ljudje se morajo zavedati, da veterinarska oskrba nekaj stane. Sicer tudi za živali obstajajo zavarovanja, s katerimi pokrijemo vsaj del stroškov, vendar žival nasploh prinaša precejšnje finančno breme. Treba je na primer skrbeti za kakovostno prehrano, stroški pa so seveda še višji, če pride do bolezni ali poškodbe.
Nuša: Žival je luksuz in tega se morajo ljudje zavedati.
Živa: Veliko ljudi skoraj nima za svoje preživetje, pa si kljub temu omislijo žival. To zagotovo ni najbolj odgovorno.
Katere so najpogostejše nevšečnosti, ki spremljajo male živali? Zaradi katerih težav lastniki najpogosteje pripeljejo svojega ljubljenčka?
Nuša: Pogoste so težave, povezane s prehrano, na primer različne driske. Pogosto se zgodi, da žival zaužije večje količine hrane, na primer na kakšnem pikniku ali če hrano najde zunaj. Pri mačkah, ki živijo zunaj, so pogoste poškodbe zaradi ugrizov.
Živa: Pri psih so pogoste tudi različne alergije, zajedavci.
Nuša: Tudi pri mačkah, še posebej tistih, ki živijo zunaj, je veliko bolh in garij.
Kako poskrbeti, da bo imel naš ljubljenček zares kakovostno in zdravo življenje?
Živa: Pomembna je že sama izbira ljubljenčka. Ljudje naj nikar ne kupujejo pasemskih mladičev nepreverjenega porekla. Nikjer sicer ne piše, da bo pes z rodovnikom zdrav celo življenje. Tudi sicer so pasemski psi nekoliko bolj podvrženi nekaterim boleznim. »Mešančki« so pogosto bolj zdravi, vendar pa je tudi pri njih odvisno, katere pasme so se »zmešale« skupaj in katere gene je mladič prevzel od svojih staršev.
Prava skrb se začne že, ko mladička prinesemo domov. Zagotoviti mu moramo zares kakovostno prehrano. To je zelo pomembno. Če hrano kupujemo na primer v supermarketih, je ta načeloma cenejša in nekaj let morda ne bomo opazili nobene razlike, na dolgi rok pa tako svojemu ljubljenčku zagotovo ne delamo nobene usluge. Tudi na našem trgu je na voljo veliko proizvajalcev, ki ponujajo kakovostno hrano.
Pomembno je, da ljubljenčka redno vozimo na preventivne preglede, opravimo vsa cepljenja in redno odpravljamo zunanje in notranje zajedavce.
Treba je zadostiti tudi potrebam po gibanju. Nekatere pasme potrebujejo več, druge nekoliko manj gibanja. Tega se moramo zavedati že ob izbiri pasme. Prav tako se od psa do psa razlikujejo tudi potrebe po duševni zaposlitvi – koliko igre žival potrebuje.
Pri mačkah pa je drugače. Mačke so bolj samosvoje, z njimi se ni treba toliko ukvarjati kot s psi, saj si pogosto kar same poiščejo zaposlitev. Glede časa, ki jim ga moramo posvetiti, so mačke zagotovo manj zahtevne kot psi.
Kako pogosto moramo cepiti psa in mačko ter proti čemu?
Živa: Pri vseh mačkah, ne glede na to, ali živijo znotraj ali zunaj, priporočamo cepljenje s kombiniranim cepivom proti mačji kugi, mačjemu herpes virusu in kalici virusu. Ko cepimo mladička, se cepljenje opravi dvakrat zaporedoma v razmiku enega meseca. Cepljenje se nato ponovi čez eno leto, nato pa mačko cepimo vsaka tri leta.
Za mačke, ki hodijo ven, priporočamo testiranje za virus mačje levkoze. Če je test pozitiven, priporočamo cepljenje, ki ga opravimo vsako leto. Če mačka živi v stanovanju in ne prihaja v stik z drugimi mačkami, je proti virusu mačje levkoze ni treba cepiti.
Pri psih pa je obvezno cepljenje proti steklini. Po novem pravilniku, ki velja od letošnjega januarja, mora biti pes cepljen tri leta zapored vsako leto, potem pa se cepljenje ponavlja po navodilu proizvajalca, in sicer na dve oziroma tri leta. Poudarjam, da pri cepljenju ne smemo popolnoma nič zamujati z datumi – če zamudimo, mora biti pes spet cepljen naslednja zaporedna tri leta.
Sicer priporočamo tudi cepljenje s kombiniranim cepivom, in sicer proti pasji kugi, pasjemu parvovirusu, pasjemu adenovirusu, parainfluenci in leptospirozi. Mladička cepimo dvakrat ali trikrat v razmiku enega meseca, potem cepljenje ponovimo čez eno leto. Cepivo za večino bolezni drži tri leta, le proti leptospirozi je treba cepljenje ponoviti vsako leto.
Že prej sta poudarili, kako pomembna je za zdravje hišnega ljubljenčka ustrezna in kakovostna prehrana. V zadnjem času je na voljo tudi precej prehranskih dopolnil. So potrebna (če da, v katerem primeru)?
Živa: Za zdravo žival je po mojem mnenju popolnoma dovolj, če uživa kakovostno in uravnoteženo prehrano, ki vsebuje čisto vsa hranila, ki jih žival potrebuje. Če bi poleg tega dodajali še kakšne vitamine in minerale, to ne bi imelo prav nobenega pomena. V določenih primerih, ko pride do kakšne bolezni, pa se lahko odločimo tudi za prehranska dopolnila. Če podam primer: starejši psi imajo skoraj vsi težave s sklepi. V tem primeru priporočamo prehrano, obogateno s hranili, ki jih pes potrebuje, lahko pa si pomagamo tudi s primernimi dodatki. V določenih primerih je torej uporaba prehranskih dodatkov popolnoma na mestu.
Kaj pa nega dlake?
Nuša: Glede nege in skrbi za dlako veterinarji podamo neke osnovne smernice, za bolj specifična vprašanja pa lastnike napotimo kar v pasje salone, kjer jim bodo znali svetovati v zvezi z ustrezno nego dlake.
Za kožuh je treba skrbeti in žival redno krtačiti. Glede kopanja bi odsvetovala kopanje s šamponom več kot enkrat mesečno. Prav tako je treba skrbeti, da redno odpravljamo zajedavce, poskrbeti pa moramo tudi za kakovostno prehrano.
Sezona dopustov je pred vrati. Vzeti kosmatega prijatelja s seboj ali ne?
Nuša: Odvisno, kam potujemo. Če pot ni preveč stresna za ljubljenca, osebno mislim, da ljubljenčka zagotovo vzamemo s seboj. Če sama svojega ljubljenca ne morem vzeti s sabo ali če ga kdo od domačih ne more čuvati, potem raje ne grem na dopust. To je seveda odvisno od človeka do človeka, pa tudi od same živali. Za nekatere živali je na primer bivanje v hotelu preveč stresno, če pa je ne moremo vzeti s seboj ali je ne more čuvati nekdo, ki mu zaupamo, nam seveda ostane tudi hotel, kjer bodo dobro poskrbeli za našega ljubljenčka.
Junij 2014
