Slovenci zelo radi in pogosto potujemo. Uradne statistike kažejo, da več kot dve tretjini prebivalcev na leto opravi vsaj eno zasebno potovanje, skupaj pa opravimo okoli 5 milijonov potovanj. Največ se jih odpravi v bližnjo okolico, neredko pa tudi v bolj oddaljene in eksotične konce sveta. V teh je ponekod cepljenje za zaščito pred določenimi boleznimi nujno, nekatera cepljenja pa priporočajo. podnebne, družbene in politične razmere so v Evropi bolj podobne našim, vendar previdnost tudi na tovrstnih potovanjih ni odveč. Seveda je pomembno, v kakšni zdravstveni kondiciji gremo na pot in kako poskrbimo za svoje zdravje, ko se vrnemo domov.
Avtorica: Vesna Mlakar
Na potovanjih smo izpostavljeni drugačnim naravnim, podnebnim, higienskim, prometnim in zdravstvenim razmeram kot doma, zato je treba potovanje skrbno načrtovati in poskrbeti za zaščito zdravja že pred potovanjem, na potovanju in tudi po vrnitvi domov. Vsekakor je priporočljivo, da si popotniki uredijo zdravstveno zavarovanje z asistenco in si predhodno skrbno preberejo zavarovalne pogoje. Evropa je zibelka svetovnega turizma in kar nekaj držav je med desetimi najbolj obiskanimi turističnimi destinacijami v svetu.
»V Evropi so zdravstvena tveganja podobna, kot jih imamo doma, kljub temu pa tudi za potovanje po Evropi svetujemo določene zaščitne ukrepe, kot je na primer cepljenje proti ošpicam, če ga oseba še ni opravila,« svetuje zdravnik Zoran Simonović, strokovnjak za potovalno medicino, ki deluje v ambulanti za potnike v Mariboru. Občasno se v različnih evropskih državah pojavijo izbruhi ošpic, zato je za potnike zelo pomembno, da v primeru potovanj poskrbijo za zaščito.
Zdravje in varnost v Evropi
»Zagotovo nam določene evropske inštitucije zagotavljajo varnejša živila, kot so v krajih s slabimi sanitarno-higienskimi razmerami, kjer je težje zagotavljati neoporečnost hrane in vode. V Evropi je zagotovljena pitna voda, česar v manj razvitih predelih sveta ni. Seveda pa nikjer, niti v razviti Evropi, ne moremo biti povsem prepričani, da je vsaka hrana in voda varna in tudi tukaj veljajo določeni previdnostni ukrepi kot doma: hrana mora biti ustrezno hranjena in termično obdelana. Od priprave hrane do zaužitja naj mine čim manj časa,« razloži zdravnik Zoran Simonović. V potovalni medicini Evropo sicer delijo na dve območji: zahodno in vzhodno. V vzhodi Evropi je nekoliko več tveganj za zdravje, saj je v nekaterih pokrajinah medicinska oskrba zelo skromna in težje dostopna. Med preostale nevarnosti za zdravje turistov in popotnikov v vzhodni Evropi štejejo tudi kriminal oziroma nasilna dejanja ter čezmerno uživanje drog in alkohola.
Kaj moramo imeti v popotniški lekarni?
Najpogostejše težave, ki jih imajo potniki na potovanjih po bližnjih krajih, so sončne opekline, potovalna slabost, potovalna driska, okužbe dihal ali kože, višinska bolezen in poškodbe. Poškodbe so najpogostejše v prometnih nesrečah, sledijo športne dejavnosti in poškodbe kot posledica kriminalnih dejanj. »Popotniška lekarna mora vsebovati osnovna zdravila in pripomočke, ki jih dobimo v lekarnah brez recepta.
Osnovni komplet za oskrbo manjših ran, škarjice, zdravila za nižanje telesne temperature, blaženje bolečin, zdravila za blaženje potovalne slabosti, zdravila za obvladovanje prebavnih težav – tako driske kot zaprtja –, pripravke za rehidracijo ter zdravila za blaženje alergičnih reakcij,« še pove zdravnik Simonović.
Potovanja v manj razvite predele sveta
Tveganje za zdravje potnika je v manj razvitih predelih sveta seveda večje. Podatki kažejo, da na potovanju v manj razvite predele sveta zboli med 15 in 50 odstotki potnikov. Poleg že omenjenih potrebščin, ki morajo biti v vsaki popotniški lekarni, je na potovanje v malarične predele sveta treba vzeti tudi zdravila za preprečevanje malarije in poskrbeti za obvezna cepljenja. Pred potovanjem je smiselno obiskati ambulanto za potnike, kjer vam bodo na voljo izčrpne informacije v skladu z najnovejšimi priporočili medicinske stroke.
Ambulante za potnike na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) lahko najdete po vsej Sloveniji in delujejo vsak dan v dopoldanskem času od ponedeljka do petka. Kontakti in podrobni urniki ambulant so objavljeni na spletni strani NIJZ. »Pomembno za potnika in hkrati nadaljnjo obravnavo v potovalni ambulanti so informacije o opravljenih rutinskih cepljenjih v otroštvu, morebitnih alergijah na komponente cepiv, hujših reakcijah po cepljenju, morebitnih prebolelih boleznih, kot npr. hepatitis A ali B, o alergijah na zdravila in druge alergene«, je poudarila zdravnica Ondina Jordan Markočič z NIJZ.
»Tudi psov in mačk ni varno božati«
Eva T., popotnica, ki je prepotovala že več celin, opozarja še na nekaj posebnosti potovanj: »Ni dovolj, da spakiraš obleke in dokumente. Pomembno je, da se na potovanje res pripraviš. Jaz na potovanja po manj razvitih delih sveta vedno vzamem tudi tablete za čiščenje vode. Tako poskrbim, da nisem nikoli dehidrirana in imam pri sebi pitno vodo. Pri uporabi vode moramo biti pozorni tudi kadar si umivamo zobe, peremo sadje, pa tudi oblačila. Jaz vse to počnem s pitno vodo. Pred potovanjem v Azijo in Afriko sem se tudi cepila. Zadnje čase je zelo moderno, da si na potovanju omisliš pirsing in tetovažo, vendar je pri tem treba biti previden.
Tudi potepuških psov in mačk ni varno božati,« opozarja in svetuje popotnica. Večina ugrizov je posledica prav stika z mačkami in psi. Ugriznine so lahko nevarne zaradi možnosti prenosa bolezni, predvsem stekline in tetanusa. Nevarni so lahko tudi piki živali. Nekatere žuželke lahko po piku povzročijo okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni, ki ga prenašajo, npr. malarijo in rumeno mrzlico, ki ju prenašajo komarji.
Nekaj zanimivih dejstev potovanja z letalom
Letalo postaja vse pomembnejše prevozno sredstvo. Letno potuje okoli 2 milijardi potnikov, število potnikov pa se še posebno v državah v razvoju povečuje. Med potovanjem na višini 10.000 metrov je tlak v kabini enak tistemu na višini 2500 metrov, zato je lahko potovanje z letalom utrudljivo, povzroča zaspanost in otekanje. Osnovno pravilo, ki ga je smiselno upoštevati, je, da se na potovanje odpravimo spočiti. Na letalu je priporočljivo piti čim več vode, saj je zrak običajno suh, včasih tudi postan.
Pitje alkohola se odsvetuje, saj med letenjem alkohol učinkuje na telo tudi do trikrat močneje. En kozarec vina, ki ga spijemo med letom, ima enak učinek kot dva ali trije na zemlji. Previdni bodite tudi s pogostimi obroki, saj sedenje v skrčenem položaju povzroča dodaten pritisk na želodec. Predvsem na daljših letih je treba poskrbeti za to, da se tudi na letalu dovolj gibamo. Ne samo do stranišča in nazaj, ampak tudi sem in tja med sedeži. Gibanje in telovadba zmanjšata možnost nastanka krvnih strdkov in tromboze.
Popotniška lekarna vsebuje osnovna zdravila, ki jih dobimo v lekarnah brez recepta.
Popotniška lekarna:
• Veljavna kartica zdravstvenega zavarovanja ali zdravstveno
zavarovanje za tujino. Če potujete v države, za katere je potrebno
ustrezno cepljenje, ne pozabite na potrdilo o njem.
• Tablete za zniževanje telesne temperature in proti bolečinam.
Vzemite tudi tablete proti potovalni slabosti.
• Rehidracijski prašek, ki bo v primeru bruhanja ali driske nadomestil
izgubljene minerale in preprečil dehidracijo.
• Tablete za zdravljenje zaprtja ali driske, v primeru zastrupitve bo
dobrodošlo medicinsko oglje.
• Zdravilo proti slabosti, ki bo prav prišlo vsem, ki slabo prenašajo
morsko vožnjo ali ovinkaste ceste. Bodite pozorni, saj vsa zdravila
niso primerna za otroke, zato jih nadomestite z ingverjevimi bomboni.
• Tableta za čiščenje vode, ki vam bo prišla prav predvsem v deželah,
kjer se soočajo s težavami s pitno vodo.
• Ne pozabite zdravila proti alergiji, s katerim boste ublažili alergijske težave,predvsem če ste nagnjeni k preobčutljivosti na sonce,
pike ali hrano.
• Sredstva za zaščito pred piki komarjev, klopov in ostalih insektov,
ne pozabite pa niti na pripravke za lajšanje posledic pika.
• Poleg zdravil s seboj vzemite tudi termometer in komplet za prvo
pomoč, ki naj vsebuje sterilne obveze, gaze, elastični povoj in
ostale povoje, razkužilo ter škarjice.
• Kronični bolniki naj si pred potovanjem zagotovijo zadostno količino
zdravil, računajo pa naj tudi na podaljšanje potovanja v primeru zapletov. V izogib nevšečnostim naj s seboj vzamejo tudi spremno pismo v
angleščini, podobno naj se ravnajo tudi alergiki.
• Zdravila shranite na enem mestu, priporočljivo kar v priročni
torbici, kjer bodo na varnem pred najmlajšimi. Preden napolnite
torbico, preverite še datume uporabe na zdravilih, ta naj ostanejo
v izvirni embalaži, sicer boste lahko na meji imeli nemalo sitnosti.
Priložena naj bodo tudi navodila za uporabo. Zdravila hranite pri
sobni temperaturi, zaščitena pred svetlobo in vlago. Nekatera
zdravila zahtevajo posebno shranjevanje, o tem se pozanimajte v
lekarni ali pri svojem osebnem zdravniku.
• Nekatera zdravila boste morda morali prijaviti na carini, zato pred
odhodom prosite zdravnika za pisno potrdilo. Sladkorni bolniki
boste slednjega prav tako potrebovali, saj v nasprotnem primeru
lahko pride do zapletov s transportom igel in brizg.
