Dokler niso izključena urgentna stanja, oseba z bolečino v prsnem košu potrebuje pregled pri zdravniku. Bolečine ne občutimo vsi ljudje enako. Prav tako se pri različnih stanjih bolečina razlikuje.
Ob bolečini v prsnem košu najverjetneje vsi najprej pomislimo na srčni infarkt, ki je res eden najnevarnejših vzrokov za bolečino. Med nevarne vzroke bolečine v prsnem košu sodijo še pljučna embolija (strdek v pljučnih arterijah), disekcija aorte (razslojitev stene aorte, tj. glavne odvodne žile), miokarditis (vnetje srčne mišice), perikarditis (vnetje osrčnika), pnevmotoraks (predrtje pljučnega tkiva), pljučnica in ruptura požiralnika (predrtje požiralnika). Seveda obstajajo še preostala stanja, ki so lahko nevarna.
REKLAMNO SPOROČILO
Kdaj nas bolečina v prsnem košu skrbi?
Srčni infarkt
Pri srčnem infarktu je značilna tiščeča ali pekoča bolečina za prsnico, ki se lahko širi v levo (ali desno) roko, v vrat ali zadaj med lopatice. Starejši ljudje, sladkorni bolniki, osebe ženskega spola, znani srčni bolniki lahko občutijo le težje dihanje in opisane bolečine sploh ne čutijo. Bolečina pri srčnem infarktu se običajno ob naporu poslabša. Lahko je ob bolečini prisotno znojenje, težko dihanje. Bolečina pri srčnem infarktu nastopi relativno hitro.
REKLAMNO SPOROČILO
Pljučna embolija
Pri pljučni emboliji se s strdkom zamaši pljučna arterija in posledično tisti del pljuč nima prekrvavitve. Pogosto je bolečini pridruženo težje dihanje, če je strdek prišel iz globokih golenskih ven, je zatečena tudi ena golen (ni pa nujno). Bolečina je po naravi plevritična, kar pomeni, da se poslabša med (globokim) dihanjem.
Disekcija aorte
Disekcija aorte je razslojitev stene aorte, ki je glavna odvodna žila, ki gre iz srca. Za njo je značilna močna trgajoča bolečina, ki se širi vzdolž njenega poteka ob hrbtenici. Bolečina maksimalno jakost doseže v prvih nekaj sekundah. Razslojitev se lahko širi tudi v druge žile, ki se odcepijo iz aorte. Tako so lahko pridruženi znaki možganske kapi, v kolikor se širi v vratne žile, ali prizadetost zgolj okončin, v kolikor se širi navzdol proti nogam.
Vnetje srčne mišice
Vnetje srčne mišice (miokarditis) in vnetje osrčnika (perikarditis) je pogosto posledica prebolevanja virusne okužbe, lahko je pridruženo določenim avtoimunskim boleznim, lahko se pojavlja ob jemanju določenih zdravil itd. Bolečina je locirana za prsnico, običajno pekoče narave. Lahko jo poslabša globoko dihanje. Pri perikarditisu je značilno, da lahko bolečino olajša predklon, poslabša se pri zaklonu.
REKLAMNO SPOROČILO
Pnevmotoraks
Pnevmotoraks nastane nenadoma, ko se predre pljučno tkivo in začne zrak, ki ga vdihnemo, izhajati med popljučnicama. Zaradi nabiranja zraka v prsni votlini pljuča kolabirajo in dihanje je močno oteženo. Bolečina je običajno nenadna, poslabša se z dihanjem, predvsem globokim. Prisotno je težko dihanje.
Pljučnica
Pri pljučnici je bolečina običajno locirana na eni strani prsnega koša, lahko tudi na obeh. Običajno jo poslabša globoko dihanje ali kašljanje.
Bolečina, ki je odvisna od premikanja in gibanja, je običajno kostno-mišičnega vzroka.
Kdaj kličemo 112?
Bolnika z novo nastalo bolečino v prsnem košu nikoli ne vozimo sami k zdravniku ali na urgenco. Vedno je pomembno imeti v mislih, da ima taka oseba lahko srčni infarkt in med vožnjo lahko pride do srčnega zastoja. To se na žalost nemalokrat zgodi.
Ko kličemo na 112, ostanemo mirni in se predstavimo dispečerju ter povemo, od kod kličemo, običajno dispečer sam vodi pogovor. Zanimali ga bodo podatki o bolniku (ime, priimek in datum rojstva), narava bolečine (pekoča, tiščeča, zbadajoča …), ali bolnik ob tej bolečini težko diha, kdaj in kako se je bolečina začela, ali se ob naporu bolečina ojača. Pomemben podatek so tudi pretekle srčne ali pljučne bolezni (že preboleli srčni infarkti, pogoste obravnave pri kardiologu, zdravila za srce itd.).
Kaj storimo, ko čakamo reševalno vozilo?
Bolnika namestimo v njemu udoben položaj, običajno je to polsedeči. Sami mu brez navodil ne apliciramo zdravil, prav tako mu ne dajemo hrane in pijače. Pripravimo seznam zdravil, ki jih jemlje, in zdravstveno kartico. Če imamo pri roki stare izvide zdravniških pregledov, so dobrodošli. Bolnika ne puščamo samega, saj se njegovo stanje lahko poslabša.
Pred leti se je svetovalo kašljanje v primeru suma na srčni infarkt, zdaj je to ovrženo in se ne svetuje več.
Kaj storimo, če pri bolniku z bolečino v prsnem košu med čakanjem na reševalno vozilo pride do srčnega zastoja (ne diha več)?
Če smo sami, ponovno pokličemo dispečerja na 112, ki nam bo pomagal z navodili za temeljne postopke oživljanja. Aktiviral bo prve posredovalce (pogosto gasilci), ki bodo najverjetneje prispeli pred reševalnim vozilom in nam pomagali pri oživljanju, predvsem, če živimo na oddaljenem kraju. Prvi posredovalci bodo s seboj prinesli avtomatski defibrilator (AED), ki je del temeljnih postopkov oživljanja in nam bo z navodili v pomoč.
Če nismo sami, pokličemo na pomoč nekoga v bližini. Nato ena oseba kliče 112, druga oseba prične z oživljanjem (30 stisov prsnega koša in 2 vpiha). Če bi vpihi predstavljali tveganje za reševalca, neprekinjeno izvajamo stiske prsnega koša, brez vpihov. Če vemo, da se AED nahaja v bližini (na primer v sosednji stavbi), ga gremo iskat, vendar je pomembno, da se ves vmesni čas izvajajo stiski prsnega koša.
Bolj smotrno je neprekinjeno izvajati stise prsnega koša, kot pa iskati AED po okolici (če smo sami).
Če oseba v avtu preneha dihati, ne drvimo proti najbližji bolnišnici ali zdravstvenem domu, temveč se čim prej varno ustavimo, kličemo pomoč na 112 in pričnemo z oživljanjem. Takojšnje oživljanje je izredno pomembno, saj brez krvnega obtoka (ki ga zagotavljamo z oživljanjem) možgani ne delujejo in nastaja nepopravljiva škoda na možganih.
Bolniku bo bolj koristilo, če bo ves čas oživljan (od začetka srčnega zastoja), kot pa če ga sami vozimo, četudi je bolnišnica/zdravstveni dom blizu.
ABC
A Dokler niso izključena urgentna stanja, oseba z bolečino v prsnem košu potrebuje pregled pri zdravniku
B Bolj smotrno je neprekinjeno izvajati stise prsnega koša, kot pa iskati AED po okolici (če smo sami)
C Bolniku bo bolj koristilo, če bo ves čas oživljan (od začetka srčnega zastoja), kot pa če ga sami vozimo, četudi je bolnišnica/zdravstveni dom blizu.
