Poletje je tu, zato nič nenavadnega, da veliki večini ljudi misli odjadrajo proti morju, sončnemu vremenu, a tudi visokim temperaturam. S segrevanjem ozračja je tudi vročina vsako leto hujša, vročinski valovi nam ne prizanašajo. Poleti na prostem preživimo precej več časa kot sicer, kar pomeni, da smo bistveno bolj izpostavljeni visokim temperaturam in sončnim žarkom, ki lahko izzovejo posamične zdravstvene zaplete.
Avtorica: Nika Arsovski
Berete članek ob poležavanju na plaži, med počivanjem na vrtnem ležalniku ali nekje v čakalnici, kjer prijetno pihlja klimatska naprava? Niti ni pomembno, temperature zunaj so najverjetneje poletne, za nekatere bolj, za druge manj znosne. Previdnost ob dnevih, ko se živo srebro povzpne v višave, ni nikoli odveč. »V tem času nas vročina, ki puhti od vsepovsod, že sama po sebi spodbudi, da se čez dan, če je le mogoče, zadržujemo v zaprtih prostorih ali v naravi, v osvežujočem hladu sence drevesnih krošenj. Pri premagovanju vročine moramo pomagati občutljivejšim, predvsem starejšim, saj ti kljub visokim temperaturam preprosto ne zaznajo potrebe po pitju vode; dehidracija pa lahko, skupaj s spremenjenim učinkovanjem zdravil, povzroči resne zdravstvene zaplete,« pojasnjuje Simona Perčič, dr. med., spec. javnega zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki dodaja, da previdnost ni nujna le za starejšo generacijo. »Seveda morajo biti v poletni vročini previdni tudi mlajši – ne le posamezniki s kroničnimi srčno-žilnimi ali respiratornimi obolenji, ampak tudi športniki in rekreativci ter, seveda, zaposleni, ki dela opravljajo na prostem. Vse to je znano – a kljub temu še vedno vse prepogosto pozabljeno, kar vedno znova potrjujejo urgentni primeri in vse prej kot blage bolezenske epizode.«
Pregretje je posledica odpovedi regulacije telesne temperature
Ločimo dve vrsti povišanja telesne temperature nad normalno vrednostjo: vročino in pregretje. Vročina je najpogosteje spremljevalka okužb in bolezenskih stanj, pregretje pa je posledica segrevanja telesa zaradi zunanjih ali notranjih dejavnikov. Mednje uvrščamo čezmerno športno dejavnost in visoke temperature zraka, najpogosteje pa kar oboje. Pregretje je posledica odpovedi regulacije telesne temperature, ki jo nadzirajo centri v možganih, in posledično naraščanje le te zaradi visokih temperatur v okolju, saj se s termo regulacijskimi mehanizmi telo ne more v zadostni meri ohladiti. Pregretje prepoznamo po utrujenosti, vrtoglavici, izredni žeji, pomanjkanju teka, temno rumeni barvi urina, lahko tudi krčih žil in v skrajnem primeru nezavesti. »Pregretje zaradi povišane zunanje temperature lahko povzroči izgubo zavesti ali epileptične krče. Takih primerov sicer ni veliko, so pa tej nevarnosti izpostavljeni predvsem gradbeni oziroma cestni delavci – pa tudi športniki, ki se, denimo, v hudi vročini udeležijo gorskega maratona. V času izrazito visokih zunanjih temperatur lahko pride tudi do toplotne izčrpanosti ali toplotnega udara; v obeh primerih je treba takoj poklicati zdravnika oziroma na številko 112,« pojasnjuje sogovornica z NIJZ.
Toplotna izčrpanost in toplotni udar
Toplotna oz. vročinska izčrpanost je stanje, ki se pojavi ob stopnjevanju dehidracije oz. ob izgubi soli pri pregretem posamezniku. Pojavi se lahko tudi, kadar po končani telesni dejavnosti ne nadomestimo izgubljene tekočine z zadostnim pitjem vode. Izčrpanost se kaže s slabim počutjem, glavoboli, onemoglostjo, slabostjo, omotico pogosto tudi z zmedenostjo in slabostjo. Koža obledi in postane hladna, utrip srca postane šibkejši, a hitrejši. Ob meritvi telesne temperature živo srebro ne pokaže vrednosti čez 40 °C, saj termoregulacijski mehanizmi še delujejo. V primeru, da zaznamo prej omenjene znake toplotne izčrpanosti, takoj poiščimo primerno zdravstveno pomoč. Največja nevarnost pa je toplotni udar, ki nastane, ko telo ni več zmožno samo regulirati telesne temperature. Ta se hitro dviguje, tudi na 41 °C ali več, v le nekaj minutah. Termoregulacijski mehanizmi niso več sposobni ohladiti telesa in zmanjšati telesne temperature. Začetni znaki toplotnega udara so podobni kot pri izčrpanosti, od zmedenosti, omotice, izgube koordinacije, motenj zavesti, glavobolov in slabosti. V nadaljnjih fazah pa lahko ti znaki prerastejo v delirij, krče, celo komo. Pomembno je, da znake primerno hitro prepoznamo in poiščemo zdravniško pomoč, saj je v večini primerov nujna intenzivna oskrba, sicer lahko toplotni udar vodi v trajno invalidnost oz. celo smrt.
Hladni obkladki, masiranje kože …
V primeru, da opazimo znake toplotnega udara in to potrdimo z vrednostmi na termometru, pokličimo nujno zdravniško pomoč. Medtem posameznika položimo v senco ali v hladen prostor, pri tem pa poskrbite, da so dihalne poti pri nezavestni osebi odprte. Začnite s primernim hlajenjem. Za začetek odstranite odvečno obleko in telo ohladite z mrzlimi obkladki oz. vodo (naj bo hladnejša, a ne premrzla). Na vrat, pod pazduhe in na dimlje položite mrzle obkladke. Kožo masirajte, da s tem omejite zoženje krvnih žil in preprečite tresenje, ki onemogoča izgubo toplote. Če je oseba pri zavesti, ji ponudite vodo, nezavestnemu nikakor ne ponujajte tekočine. Posameznika stalno nadzorujte, vse do prihoda pomoči.
Zaradi izgube večjih količin tekočine se lahko poveča učinkovitost posameznih zdravil
Najbolj na udaru zaradi visokih temperatur so starostniki, saj s starostjo pogosto pride do motenj mehanizmov, ki uravnavajo optimalno količino vode v telesu. Prav tako obstaja večje tveganje za toplotni udar med kroničnimi bolniki, alkoholiki, tudi med otroki in nosečnicami. »V poletnem času človekov organizem zaradi visokih temperatur izgublja več tekočine, posledično pa se lahko spremeni oziroma poveča učinkovitost določenih zdravil – denimo zdravil za zniževanje krvnega tlaka ali zdravil za odvajanje vode. Pri zdravilih za hipertenzijo se krvni tlak lahko preveč zniža, zato je poleti priporočeno dvojno merjenje krvnega tlaka, v sedečem in stoječem položaju. Če je krvni tlak, ki je izmerjen stoje, nizek, je priporočljivo zmanjšati ali celo prehodno opustiti predpisani odmerek zdravila ter se o tem posvetovati tudi z osebnim zdravnikom,« pojasnjuje Simona Perčič in nadaljuje: »Zdravila za odvajanje vode pa v poletnem času lahko povzročijo čezmerno izsušenost telesa.« Da bi v vročih poletnih dneh primerno zaščitili sebe in druge, poskrbimo za zadosten vnos brezalkoholnih tekočin, najbolje vode, izogibajmo se izpostavljanju neposrednemu soncu in telesni dejavnosti v najbolj vročem delu dneva. Mesta so pogosto središča najvišjih temperatur, prav po zaslugi velikih količin betona, zato se v poletnih dneh, če je le mogoče, odpravite v naravo, ob vodo.
V poletni vročini zaščitite tudi svoje srce
Visoke poletne temperature tudi mlajše generacije težko prenašajo, kaj šele starejši, posamezniki s čezmerno telesno težo ali srčno-žilni bolniki. Ker se telo ob višjih temperaturah zraka skuša na vse načine ohladiti, se znojenje poveča, razširijo se tudi krvne žile, posledično pa pride do večjega pritiska tudi na srce. Ob vročinskih valovih je zato pogosta verjetnost srčnega infarkta, ki so mu najbolj izpostavljeni bolniki venčnih žil. Znaki, ki opozarjajo na infarkt, so: stiskajoča bolečina v osrednjem delu prsnega koša, ki se širi na vse strani, bleda in vlažna koža, oteženo dihanje, slabost, pogosto tudi bruhanje. V primeru, da zaznamo bolečino, takoj poiščimo zdravniško pomoč, sicer je lahko prepozno. Da bi se tovrstnim težavam izognili, je dobro, da tudi preventivno poskrbimo za zdravje srca v poletnih mesecih. Poskrbimo za hladno bivalno okolje, prostore pa ponoči in zgodaj zjutraj primerno prezračimo. V poletnih mesecih nosimo ohlapna in zračna oblačila, izbirajmo tudi obutev, ki diha. Na prostem se pred soncem zaščitimo s pokrivalom in sončnimi očali. Bistvenega pomena je primeren vnos tekočine, ta pa je v poletnih mesecih višji kot sicer med letom. Izogibamo se kofeinskim napitkom in alkoholu, ki pospešijo odvajanje vode iz telesa. Prevetrimo tudi jedilnike in nanje uvrstimo lahko hrano, od solat, juh do sadja in zelenjave. V najhujši vročini, med 11. in 16. uro, se ne izpostavljamo soncu, temveč si privoščimo počitek (če je to mogoče) v hladu.
Ker se telo ob višjih temperaturah zraka skuša na vse načine ohladiti, se znojenje poveča, razširijo se tudi krvne žile, posledično pa pride do večjega pritiska tudi na srce. Ob vročinskih valovih je zato pogosta verjetnost srčnega infarkta, ki so mu najbolj izpostavljeni bolniki venčnih žil. Znaki, ki opozarjajo na infarkt, so: stiskajoča bolečina v osrednjem delu prsnega koša, ki se širi na vse strani, bleda in vlažna koža, oteženo dihanje, slabost, pogosto tudi bruhanje.
ABC
A Toplotni udar nastane, ko telo ni več zmožno samo regulirati telesne temperature.
B Pregretje zaradi povišane zunanje temperature lahko povzroči izgubo zavesti ali epileptične krče.
C Zdravila za odvajanje vode v poletnem času lahko povzročijo čezmerno izsušenost telesa.
